Razpotja 36: Mesto


Razpotja 36: Mesto

Ilustracija: Nika Rupnik

Uredništvo

UVODNIK

Prepoznati mesto

Pred dobrimi desetimi leti je ameriški ekonomist in aktivist Jeremy Rifkin kot enega od pokazateljev, da smo prešli v dobo antropocena, navedel goli statistični podatek, da danes prvič v človeški zgodovini več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih. Nekako v istem času, leta 2007, je pri nas v knjižni zbirki Krt izšel zbornik O urbanizmu s podnaslovom »Kaj se dogaja s sodobnim mestom«. V njem nas, takrat že podžupan mesta Ljubljane, arhitekt in urbanist Janez Koželj v svojem prispevku Opredelitev sodobnega mesta povabi k branju z navedbo arhitekta F. L. Wrighta. Ravno njegova osebnost, Wrightova namreč, je ali bi naj služila Ayn Rand kot navdih pri pisanju romana Izvir (Fountainhead,1943).

Wright je leta 1935 razmišljal, da bo prihodnje mesto »kjerkoli in nikjer«, in da bo tako drugačno od nekdanjega in sedanjega mesta, da se sploh ne bo dalo »prepoznati njegovega nastajanja«. Danes Juan Du, profesorica s fakultete za arhitekuro na Hongkonški univerzi (HKU), ki raziskuje sodobne pojave urbanosti na Kitajskem, pove, da v tem trenutku pravzaprav nihče ne ve, koliko ljudi živi v Shenzenu; da obstaja zgolj groba ocena, da gre za 10 milijonov, ter da mesto še zmeraj izjemno hitro raste. Mesto se spreminja hitreje, kot si sploh uspeva nadeti podobo.

Če na prvi pogled tezi Rifkina in Wrighta dajeta vtis, da sta si nasprotni, bi jima bilo mogoče nadeti skupni imenovalec – v mesta današnjega sveta se valijo trume obubožanih, mladih, razseljenih, ambicioznih ali oropanih, da bi v zameno za svoje delo bili deležni drobtin pogače, ki se peče v vročici hektičnih, nikoli spečih in hrupnih sistemih fizičnih struktur. In čeprav gradnja skupnih bivališč ni nekaj, kar bi bilo lastno samo ljudem, saj si skupna bivališča gradijo tudi mravlje, čebele in bobri, je to, kar loči mesta od živalskih bivališč to, da se v mestih ne več samo biva, ampak se v njih predvsem proizvaja, trguje in bojuje.

Tako hitro raste tudi mesto Kairo. Medtem ko se je njegovo prebivalstvo v zadnjih štiridesetih letih več kot podvojilo (7 milijonov leta 1975, 18 milijonov leta 2015), se pričakuje, da bo v Kairu leta 2050 živelo 40 milijonov ljudi. V zadnjih letih Kairo raste po pol milijona na leto, kar ustvarja enormen pritisk »človeških virov« na mesto. To stopnjuje socialne napetosti in načenja delovanje komunalne in prometne infrastrukture. Zato so se egiptovske oblasti odločile, da bodo okrog 40 kilometrov vzhodno od Kaira, v smeri proti Sueškemu prekopu, do leta 2022 zgradile novo prestolnico za 6 milijonov ljudi, satelitsko mesto, v katerem bodo združene vse najvišje egiptovske državne službe vključno s parlamentom, v poslovni četrti pa bo zrasel najvišji nebotičnik na afriškem kontinentu.

Projekt naj bi stal 45 milijard dolarjev. Pravi drobiž v primerjavi s 500 milijard vrednim projektom mesta NEOM, ki ga na drugi strani Rdečega morja snuje savdijski princ Mohammad bin Salman. Sredi gole puščave. Če ima Wright prav, da mesta in nastajanja mest v današnjem času več ne moremo prepoznavati, se je potrebno vprašati, če je potem mesto sploh še mogoče misliti. To preverjamo v tematskem sklopu, ki je pred vami.×

Peter Karba


VSEBINA

mesto
ALEKSANDER VUJOVIĆ | Kje je mesto?
PETER KARBA | O občih razlogih za nastanek mest
DANIJELA TAMŠE | Naselbinska terminologija
MILOŠ KOSEC | Dobro uglašeno mesto
NIKA GRABAR | Ljubljana ali Amerika tukaj in zdaj
NEJC ČERNIGOJ | Sveta obvoznica
TOMAŽ PIPAN | Utopija suburbije
KLARA OTOREPEC | O produktivnih vzgibih vandalizma
ZALA VELKAVRH | Kako prodati mesto v štirih preprostih korakih
BLAŽ KOSOVEL | Lepa mesta lepo gorijo
MUANIS SINANOVIĆ | Psihogeografija Londona

komentar
MIHA KOSOVEL | Zelena ali nezrela?
MARTIN HERGOUTH | Zlomljeno levo krilo EU politike

intervju
LUKA LISJAK GABRIJELČIČ | Valtònyc:“Sem drugi najbolj osovraženi človek v Španiji”

nihil humani
MARTIN HERGOUTH | Doba izhodov

dediščina razdeljenosti
OWEN HATHERLEY | Ni nujno res, kar pravi zemljevid
SIMONA ŠKRABEC | Iz ljubezni do juga
JAMES WANG | Konec liberalnega sveta, kot ga poznamo?

ex libris
ANA GERŠAK | Ker bo kmalu prevroče

glosa
ALEŠ MAVER | Priznam, da sem grešil

goriška
TOMAŽ VUGA| Kje je Nova Gorica?

kavarna evropa
JORDI GRAUPERA | Na koncu je gozd

svet
ARSALAN REIHANZADEH | Revolucija kot trajen proces v modernem Iranu
RAPHAEL TSAVKKO GARCIA | Jair Bolsonaro: kalejdoskop šestih mesecev neuspehov

refleksija
ALJOŠA KRAVANJA | Očrt teorije distopije

omreženi um
LENART J. KUČIĆ | Ne gledat!

film in tv
KIKO LLANERAS | Zahodno krilo; čast v politiki in inteligentnost kot vrlina

odziv
NINA CIMERMAN | Pasti politizacije transspolnosti

razzven 
MIHA ZADNIKAR | Johann in John

zadnja stran
PETER KARBA | Problem slovenske nogometne reprezentance


RAZPOTJA, številka 36 letnik X, poletna številka
IZDAJATELJ: Društvo humanistov Goriške, XXX. divizije 13a, 5000 Nova Gorica
ODGOVORNI UREDNIK: Miha Kosovel
GLAVNI UREDNIK: Martin Hergouth
UREDNIK TEMATSKEGA SKLOPA: Peter Karba, Miloš Kosec, Blaž Kosovel
UREDNIŠKI ODBOR: Bojan Albahari, Peter Karba, Blaž Kosovel, Aljoša Kravanja, Lenart J. Kučić, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor, Danijela Tamše
LIKOVNA UREDNICA: Katja Pahor
ILUSTRACIJE NASLOVNICE IN TEMATSKEGA SKLOPA: Nika Rupnik
FOTOGRAFIJE: Wikimedia Commons
LEKTURA: Bojan Albahari, Martin Hergouth, Peter Karba, Aljoša Kravanja, Grega Rihter, Danijela Tamše
NAKLADA: 1.000 izvodov
LETO IZIDA IN NATISA: julij 2019
TISK: Caligra
CENA: 7 EUR
ISSN 2232-2582