Razpotja 34: Strokovnost


Ilustracija: Matija Medved

UVODNIK

Propaganda in imunski sistem

V osemdesetih letih 20. stoletja se je med geji in Afroameričani razširila govorica, da je ameriška vojska razvila smrtonosni virus. Spustila ga je iz laboratorija in ga razširila med neželenimi skupinami prebivalstva, med katere sodijo tudi sami.

Zgodba se je zdela verjetna. Vsi so že slišali za skrivnostno novo bolezen (aids), ki se je prenašala s spolnimi odnosi in je najbolj prizadela gejevsko in črnsko populacijo. O domnevni povezavi med aidsom in ameriško vlado so poročali mediji po svetu in navajali strokovnjake, ki so potrdili teorijo o umetnem nastanku virusa HIV. Številni bolniki in njihovi svojci so sprejeli takšno razlago, za kar so imeli razloge. Na vseh področjih življenja so doživljali diskriminacijo in nestrpnost, zato jih nova oblika nasilja ne bi presenetila. Ob virusu HIV se je zato razširil še drugačen virus – virus ksenofobije, rasizma in nezaupanja v uradne ustanove –, ki pa so ga v nasprotju s HIV dejansko ustvarili v laboratoriju.

Danes namreč vemo, da si je teorijo zarote o ameriški vojski in aidsu izmislila sovjetska KGB. V »Operaciji okužba« so njihovi agenti preizkusili novo obliko propagandne vojne, ki je najprej poiskala občutljive točke v napadeni družbi (v primeru ZDA rasizem in homofobijo) in nato uporabila nova komunikacijska orodja za globalno širjenje dezinformacij. Da bi zakrili sledi, so zgodbo objavili v različnih manjših časopisih po Indiji, Afriki in Evropi, nato pa jo povzeli v sovjetskih medijih. Poiskali so tudi »koristnega idiota« – vzhodnonemškega biofizika dr. Jakoba Segala – in vztrajno objavljali njegove »znanstvene ugotovitve« o umetni naravi virusa.

Operacija je bila uspešna, teorija se je marsikje ohranila do danes. Predvsem zato, ker so bili dezinformaciji pripravljeni verjeti prebivalci napadene države.

Med propagando, dezinformacijo in virusi je mogoče vleči vzporednice. Širijo se z osebnimi stiki, mutirajo in spretno zakrivajo dejanski vir okužbe. Učinkovitost širitve pa je zelo odvisna od imunskega sistema. Zdrav imunski sistem okužbo prepozna, razvije protitelesa in se ubrani. Šibek tega ne zmore, zaradi prve okužbe pa postane dovzetnejši za druge napadalce. Podobno velja za družbo. Brez razširjenega rasizma in homofobije bi se zdela namigovanja o uporabi biološkega orožja proti lastnim prebivalcem absurdna. Nezaupanje v (znanstvene) institucije je nujno, če naj verjamemo v podobo osamljenega znanstvenega mučenika, ki se upira uradnim dogmam. Dezinformacije pa se ne morejo učinkovito širiti, dokler se mediji trudijo preverjati dejstva in so uporabniki družabnih platform pozorni na vire informacij. Toda v primeru Operacije okužba so v ZDA zatajile vse imunske varovalke.

Zgodba je predvsem opozorilo, kako pomembno je ohranjati zdravje imunskega sistema v družbi, če hočemo preprečiti razpad celotnega organizma. Ključna sta prepoznavanje in preventiva, saj sovjetski propagandni model danes uporabljajo politiki in lobisti, ki jim ustreza širjenje strahu in dvoma. Znanstveniki zato potrebujejo okolje, v katerem jim zaradi lova na točke ne bi bilo treba objavljati slabe znanosti, zanemarjati etičnih pomislekov in izvajati nesmiselnih raziskav. V boju proti dezinformacijam, strahovom in populističnim zlorabam stroke pa bo nujno tudi zavezništvo med znanstveno in novinarsko skupnostjo, ki ju povezuje enak odnos do dejstev. Zavezništvo, ki smo mu posvetili tokratni tematski sklop.×

Lenart J. Kučić


VSEBINA

strokovnost
SAŠO DOLENC | Zakaj znanost potrebuje zgodbe?
BOJAN AMBROŽIČ | Pristranskost v znanosti
DANIJELA TAMŠE | Revolucija v znanosti, revolucija v družbi?
LUKA OMLADIČ | Ali je etika stroka?
AGATA TOMAŽIČ | Moči (ne)znanja ne gre podcenjevati
LEA UDOVČ | Znanstveno novinarstvo na preseku novinarstva in znanosti
DAN PODJED | Zakaj potrebujemo mojstre za vse
MARKO LUKA ZUBČIĆ | »Ko se daviš, pomaga še več hrane.« Basen o idiotih v težavnem času
ALJOŠA KRAVANJA | Strokovnjak: razmislek o definiciji besede

komentar
BLAŽ KOSOVEL | Rumen jopič in kriza mobilnosti
MIHA KOSOVEL | Berlin ne obstaja

intervju
OSKAR MULEJ |Pieter M. Judson: »Slovenci so, na nek zanimiv način, izvorni Avstrijci«

krhka evropa
MILJENKO JERGOVIĆ | Merkel
MARTIN HERGOUTH | Jupiter in jopiči
RAFAEL LABANINO | S Srednjeevropsko univerzo izMadžarske ne odhaja le univerza

ex libris
ANA GERŠAK | Pregled leta 2018

goriška
BLAŽ KOSOVEL | Projekt: Nova Gorica

glosa
ALEŠ MAVER | Francelj in jaz

1968
ŁUKASZ BERTRAM | Marec 1968

razzven
MIHA ZADNIKAR | Je leto 1968 imelo svojo glasbo?

zadnja stran
PETER KARBA | Odločitve in poznanstva


RAZPOTJA, številka 34, letnik IX, zimska številka
IZDAJATELJ: Društvo humanistov Goriške, XXX. divizije 13a, 5000 Nova Gorica
ODGOVORNI UREDNIK: Miha Kosovel
UREDNIK TEMATSKEGA SKLOPA: Lenart J. Kučić
UREDNIŠKI ODBOR: Martin Hergouth, Blaž Kosovel, Aljoša Kravanja, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor, Sara Šabjan, Danijela Tamše
LIKOVNA UREDNICA: Katja Pahor
ILUSTRACIJE NASLOVNICE IN TEMATSKEGA SKLOPA: Matija Medved
FOTOGRAFIJE: Flickr The Commons, Wikimedia Commons
IZVEDBENO OBLIKOVANJE: Blaž Kosovel , Katja Pahor
LEKTURA: Martin Hergouth, Aljoša Kravanja, Danijela Tamše
NAKLADA: 1.000 izvodov
LETO IZIDA IN NATISA: december 2018
TISK: Caligra
CENA: 7 EUR
ISSN 2232-2582