Katalonija: ne gre za neodvisnost, ampak za demokracijo

Manuel Castells

Poseg španske vlade v katalonske institucije je napad na demokracijo, ki v Evropski uniji nima precedensov. Ustvaril je globok razkol med Španijo in Katalonijo, ki ga bo težko zaceliti brez brezpogojnega dialoga, ki pa ga premier Mariano Rajoy vztrajno zavrača. K sreči so Katalonci zelo miroljubni ljudje in nasilja z njihove strani ne bo. Toda trenutni položaj je mogoče vzdrževati le v pogojih izrednega stanja, ob množični prisotnosti španske policije v Kataloniji.

Za razumevanje katalonske krize je treba imeti pred očmi dve dejstvi. Prvič, to, kar zahtevajo katalonski ljudje in institucije, je pravica, da bi izvedli referendum o neodvisnosti – podobno kot so ga izvedli na Škotskem in dvakrat v Quebecu.


Temni Marx akceleracionizma

Aljaž Zupančič

Eno najnedavnejših oživitev Marxove misli predstavlja miselni tok s težko izgovorljivim imenom akceleracionizem. Ker gre pri njem za nadvse heterogen pojav, se bom pri predstavitvi omejil na neko določeno potezo, za katero verjamem, da je bistvena. Pri tem bom zagovarjal stališče, da ima ta poteza akceleracionizma svoje poreklo v Marxovi kritiki politične ekonomije, pri čemer pa pozornost vzbuja dejstvo, da je prav to marksistično jedro akceleracionizma razlog za ogorčenje, ki ga je ta miselni tok ob svojem pojavu požel s strani teoretske levice. Povedano zaostreno: pokazati želim, kako je akceleracionizem razkril in poudaril določeno plat Marxovega dela, ki je za levico naravnost travmatična, ob tem, da je – in kar je še huje – ta plat osrednjega pomena tudi za samega Marxa.


Fojbe so drugi

Federico Tenca Montini

Leta 1983 je srbski dnevnik Politika ekspres v članku z naslovom »Šta znači Laibach« odgovarjal na rastočo priljubljenost kontroverzne slovenske skupine z opominom: »Če sluh va ra, ne varajo oči in spomini, ko je bila Ljubljana nekajkrat obdana z bodečo žico in je imela fašistično ime Laibach. Tako kot omenjena glasbena skupina.« V Jugoslaviji osemdesetih let je bil spomin na drugo svetovno vojno v središču kolektivne zavesti. Zgodba o osvoboditvi izpod fašizma je bila vezivo federacije in se je zato desetletja uspešno prenašala iz roda v rod. Da bi lahko razumeli naravo tematike fojb z italijanskega zornega kota, moramo začeti s precej drugačno kulturo spomina.


Dva fragmenta o enotnosti kulturnega boja

Andrej Tomažin

I

Septembra 1970 v enem od številnih robnih tekstov revije Problemi Marko Švabič, ki je pred petindvajsetimi leti preminul nesrečne smrti, zapiše na videz povsem enostavno priliko štirih uredniških glav, ki se pregovarjajo, komu bo pripadel pisarniški material. Razgovor med Tarasom Kermaunerjem, Marjanom Rožancem, Markom Švabičem in Spomenko Hribar v dramoletu Interna kronika navajamo v celoti: »Gospod Rožanc: Zdajle, če bomo tukaj res naredili, kot predlaga Marko za OHO, razstavni prostor, bo treba ven vržti tele stvari. Lahko bi prodali. Gospod Taras: Marči, jaz pa ne vem, če se da to kar tako. Treba je paziti; potem ti pa oni od zgoraj lahko kaj očitajo, saj nikoli ne veš.


Vabilo k pisanju za 35. številko Razpotij: ZVOK


V današnji izrazito vizualni kulturi pogosto pozabljamo na pomen drugih čutov, ki so prav tako (ali morda še bolj) pomembni za zaznavanje sveta okoli nas. Eden od njih je sluh. Ko že govorimo o poslušanju in slišnem, se največkrat omejujemo na glasbo, ki je verjetno eden najbolje raziskanih zvočnih fenomenov. Onkraj estetskih kategorij pa o poslušanju in zvoku razmišljamo le redko.

V naslednjih Razpotjih bi se zato radi posvetili ZVOKU in se podali na raziskovanje različnih form slišnih pojavov ter njihovih političnih, ekonomskih, fizikalnih, socioloških, etnografskih ter nenazadnje tudi pravnih aspektov. Radi bi raziskali zvok kot temeljni element komuniciranja, se ukvarjali s sluhom kot primordialnim čutom in razmišljali o oglašanju.


Natečaj za podobo Mesta knjige 2019

Ekipa festivala Mesto knjige

Bliža se poletna edicija knjižnega festivala Mesto knjige, z njim pa tudi nuja po novi vizualni opremi. Tokrat smo se odločili, da vključimo tudi vas, in sicer z javnim razglasom v obliki natečaja.

Letošnja tema festivala so VODE, zato vas vabimo, da nam pošljete svoje tematske predloge za podobo do 22. februarja 2019 na katja.pahor@razpotja.si. Zaenkrat ne iščemo dokončane podobe, temveč ilustracije, ki bodo kar najbolje predstavile vašo interpretacijo teme in slog.

Avtorju sprejetega predloga ponujamo honorar v višini 500 eur, samostojno razstavo v kulturnem stičišču Carinarnica in predstavitev v medijih ter na socialnih omrežjih.


Miren prenos oblasti: retorika inavguracijskega govora predsednika ZDA

Blaž Kosovel

Vsaka štiri leta smo 20. januarja okoli poldneva (po washingtonskem času) priča ustoličenju novega predsednika ZDA. Čeprav so volitve že v začetku novembra, se po stari tradicionalni maniri predsednik ustoliči šele dva meseca in pol kasneje. Po uradni prisegi, s katero izvoljeni posameznik tudi dejansko postane predsednik ameriške federacije, sledi še inavguracijski govor, kjer novi predsednik nagovori ljudstvo. Ta govor pa ni zgolj retorična formalna vaja v slogu. To je temeljni način funkcioniranja oblasti ZDA kot republike. Funkcioniranja republike kot različne do monarhije, hkrati pa tudi kot različne do Evrope.

Evropskim republikam se nemara to dejanje zdi malce čudaško, zastarelo, nesmiselno, a to ne moti ZDA, ki nimajo nikakršne pretenzije po reformaciji svojih osnovnih političnih institucij.


Razpotja 34: Strokovnost

Ilustracija: Matija Medved

UVODNIK

Propaganda in imunski sistem

V osemdesetih letih 20. stoletja se je med geji in Afroameričani razširila govorica, da je ameriška vojska razvila smrtonosni virus. Spustila ga je iz laboratorija in ga razširila med neželenimi skupinami prebivalstva, med katere sodijo tudi sami.

Zgodba se je zdela verjetna. Vsi so že slišali za skrivnostno novo bolezen (aids), ki se je prenašala s spolnimi odnosi in je najbolj prizadela gejevsko in črnsko populacijo. O domnevni povezavi med aidsom in ameriško vlado so poročali mediji po svetu in navajali strokovnjake, ki so potrdili teorijo o umetnem nastanku virusa HIV. Številni bolniki in njihovi svojci so sprejeli takšno razlago, za kar so imeli razloge.