Fojbe so drugi

Federico Tenca Montini

Leta 1983 je srbski dnevnik Politika ekspres v članku z naslovom »Šta znači Laibach« odgovarjal na rastočo priljubljenost kontroverzne slovenske skupine z opominom: »Če sluh va ra, ne varajo oči in spomini, ko je bila Ljubljana nekajkrat obdana z bodečo žico in je imela fašistično ime Laibach. Tako kot omenjena glasbena skupina.« V Jugoslaviji osemdesetih let je bil spomin na drugo svetovno vojno v središču kolektivne zavesti. Zgodba o osvoboditvi izpod fašizma je bila vezivo federacije in se je zato desetletja uspešno prenašala iz roda v rod. Da bi lahko razumeli naravo tematike fojb z italijanskega zornega kota, moramo začeti s precej drugačno kulturo spomina.


Dva fragmenta o enotnosti kulturnega boja

Andrej Tomažin

I

Septembra 1970 v enem od številnih robnih tekstov revije Problemi Marko Švabič, ki je pred petindvajsetimi leti preminul nesrečne smrti, zapiše na videz povsem enostavno priliko štirih uredniških glav, ki se pregovarjajo, komu bo pripadel pisarniški material. Razgovor med Tarasom Kermaunerjem, Marjanom Rožancem, Markom Švabičem in Spomenko Hribar v dramoletu Interna kronika navajamo v celoti: »Gospod Rožanc: Zdajle, če bomo tukaj res naredili, kot predlaga Marko za OHO, razstavni prostor, bo treba ven vržti tele stvari. Lahko bi prodali. Gospod Taras: Marči, jaz pa ne vem, če se da to kar tako. Treba je paziti; potem ti pa oni od zgoraj lahko kaj očitajo, saj nikoli ne veš.


Vabilo k pisanju za 35. številko Razpotij: ZVOK


V današnji izrazito vizualni kulturi pogosto pozabljamo na pomen drugih čutov, ki so prav tako (ali morda še bolj) pomembni za zaznavanje sveta okoli nas. Eden od njih je sluh. Ko že govorimo o poslušanju in slišnem, se največkrat omejujemo na glasbo, ki je verjetno eden najbolje raziskanih zvočnih fenomenov. Onkraj estetskih kategorij pa o poslušanju in zvoku razmišljamo le redko.

V naslednjih Razpotjih bi se zato radi posvetili ZVOKU in se podali na raziskovanje različnih form slišnih pojavov ter njihovih političnih, ekonomskih, fizikalnih, socioloških, etnografskih ter nenazadnje tudi pravnih aspektov. Radi bi raziskali zvok kot temeljni element komuniciranja, se ukvarjali s sluhom kot primordialnim čutom in razmišljali o oglašanju.


Natečaj za podobo Mesta knjige 2019

Ekipa festivala Mesto knjige

Bliža se poletna edicija knjižnega festivala Mesto knjige, z njim pa tudi nuja po novi vizualni opremi. Tokrat smo se odločili, da vključimo tudi vas, in sicer z javnim razglasom v obliki natečaja.

Letošnja tema festivala so VODE, zato vas vabimo, da nam pošljete svoje tematske predloge za podobo do 22. februarja 2019 na katja.pahor@razpotja.si. Zaenkrat ne iščemo dokončane podobe, temveč ilustracije, ki bodo kar najbolje predstavile vašo interpretacijo teme in slog.

Avtorju sprejetega predloga ponujamo honorar v višini 500 eur, samostojno razstavo v kulturnem stičišču Carinarnica in predstavitev v medijih ter na socialnih omrežjih.


Miren prenos oblasti: retorika inavguracijskega govora predsednika ZDA

Blaž Kosovel

Vsaka štiri leta smo 20. januarja okoli poldneva (po washingtonskem času) priča ustoličenju novega predsednika ZDA. Čeprav so volitve že v začetku novembra, se po stari tradicionalni maniri predsednik ustoliči šele dva meseca in pol kasneje. Po uradni prisegi, s katero izvoljeni posameznik tudi dejansko postane predsednik ameriške federacije, sledi še inavguracijski govor, kjer novi predsednik nagovori ljudstvo. Ta govor pa ni zgolj retorična formalna vaja v slogu. To je temeljni način funkcioniranja oblasti ZDA kot republike. Funkcioniranja republike kot različne do monarhije, hkrati pa tudi kot različne do Evrope.

Evropskim republikam se nemara to dejanje zdi malce čudaško, zastarelo, nesmiselno, a to ne moti ZDA, ki nimajo nikakršne pretenzije po reformaciji svojih osnovnih političnih institucij.


Razpotja 34: Strokovnost

Ilustracija: Matija Medved

UVODNIK

Propaganda in imunski sistem

V osemdesetih letih 20. stoletja se je med geji in Afroameričani razširila govorica, da je ameriška vojska razvila smrtonosni virus. Spustila ga je iz laboratorija in ga razširila med neželenimi skupinami prebivalstva, med katere sodijo tudi sami.

Zgodba se je zdela verjetna. Vsi so že slišali za skrivnostno novo bolezen (aids), ki se je prenašala s spolnimi odnosi in je najbolj prizadela gejevsko in črnsko populacijo. O domnevni povezavi med aidsom in ameriško vlado so poročali mediji po svetu in navajali strokovnjake, ki so potrdili teorijo o umetnem nastanku virusa HIV. Številni bolniki in njihovi svojci so sprejeli takšno razlago, za kar so imeli razloge.


Problem z Angleži: Anglija noče biti le še en član ekipe

Nicholas Boyle

Glede referenduma o Brexitu se prodaja velika laž: da je izrazil voljo britanskega ljudstva. Vzorec glasovanja je pokazal velikansko razhajanje med Anglijo in njenim valižanskim priveskom na eni ter Škotsko in Severno Irsko na drugi strani. To razhajanje je bilo veliko pomenljivejše od katerekoli delitve med »metropolitskimi elitami« in »tistimi, ki jih je globalizacija pustila za sabo«. Ali v Edinburgu ali Belfastu ni elit? Ali ni globalizacija nikogar pustila za sabo v škotskih in irskih obrobjih? In tudi če je tovrstna delitev prisotna po vsem Združenem kraljestvu in celo v vsem zahodnem svetu, kar očitno je, zakaj se je le v Angliji izrazila v obliki tako silovitega odpora do EU?


Zakaj se bojimo črnega moža

Miha Kosovel

Pred kratkim sem nekajtedensko delovno klavzuro preživel v eni izmed slovenskih vasi, kjer sem se en dan po sprehodu in nakupih zatekel na kavo v tamkajšnjo gostilno in bil priča vroči debati o sodobnih migracijah. No, ni bila ravno vroča, niti debata zares ni bila – čez celotno gostilno so se od mize do mize glasno strinjali s tem, da se je treba z vsemi sredstvi, pa naj bodo še tako kruta, zoperstaviti priseljevanju iz muslimanskih držav, saj s sabo nosijo njihovo kulturo, ki je povsem drugačna od naše in zato ogroža temelje naše kulture in našega načina življenja.

Ker ne verjamem, da je slovenski človek tako krut po naturi, niti ne moremo takšnega govorjenja pripisati afektu, saj so od začetka begunske krize, ki je vmes praktično že ponehala, pretekla že tri leta, morajo biti razlogi za takšno radikalizacijo osnovani na nečem drugem, na nečem realnem, na neki resni ogroženosti, ki jo lahko razumemo le, če razumemo, kako Slovenija sploh funkcionira.