31. številka revije Razpotja: Umetna inteligenca


UVODNIK

Modna inteligenca
Procesi nastajanja posameznih številk Razpotij so različni. Obstajajo številke, skorajda v celoti sestavljene iz prispevkov načrtno izbranih in povabljenih avtorjev, ki so bolj specifično podkovani o temi (takšna je bila denimo prejšnja številka o katalonski krizi). In so številke, pri katerih uspe tema sama od sebe spodbuditi odziv pri opazno širšem krogu nenadejanih piscev. Kljub temu, da bi umetno inteligenco lahko imeli za težko dostopno in strokovno temo, se je tokrat zgodilo prav to. Take tematske številke tako poleg obilice informacij priskrbijo tudi posnetek misli nekega časa.

V tokratni številki morda ne boste našli natančnega poročila o trenutnem stanju tehnološkega razvoja na področju umetne inteligence ali povsem natančnega odgovora na vprašanje, kako blizu smo že robotskim služabnikom, robotskim delavcem, robotskim upornikom ali robotskim vladarjem. Toda izkaže se, da fascinacija z umetno inteligenco v resnici ni odvisna od tega, kako blizu smo njenemu tehničnemu udejanjenju. Pravzaprav je presenetljivo, čemu vsemu smo pripravljeni reči »umetna inteligenca«.

Čim je človek abakuse nadgradil v kompleksnejšo elektronsko različico in jih zaprl v črno škatlo, s katero se je dalo na nek omejen način komunicirati, se je pojavilo vprašanje, ali ni nova naprava že na nek način inteligentna. Danes nam je jasno, da je bila ta prva, »simbolna« paradigma umetne inteligence, ki si je inteligenco predstavljala kot zelo kompleksen kalkulator, še neskončno daleč od cilja. Obnovljeno zanimanje za temo umetne inteligence v zadnjih letih je povezano z uspehi novejših pristopov nevronskih mrež in strojnega učenja, s čimer so računski procesi že modelirani bolj organsko in nepredvidljivo. Toda še vedno gre zgolj za programske strukture, ki so izjemno dobro natrenirane za opravljanje enega tipa naloge – do umetnega bitja, ki bi inteligentno obvladovalo svet okoli sebe, nam verjetno manjka še precej

Če sledimo prevadujočemu toku misli naših piscev, je največja fascinantnost umetne inteligence v igri podvojitve, ki jo sproža; v negotovosti, ali v njej človek zre podobo samega sebe ali ne. Zgodovina obstoječih tehnologij umetne inteligence je tako pravzaprav zgodovina produktivno zgrešenih poskusov človeka, da bi razumel samega sebe; razumel s tem, da se poustvari kot stroj.

Tokratna številka je torej, brez posebne zadrege, v znamenju intelektualne mode: njena tema bolj očitno kot sicer kar sama sili misliti. Naneslo pa je, da lahko v isti številki preberete tudi ekskluzivni pogovor s kanadskim psihologom Jordanom Petersonom, ki je v času od nastanka intervjuja postal že prava intelektualna pop zvezda, ki širom interneta vzbuja širok spekter odzivov: od navdušenja vse do prezira in sovraštva, vsekakor pa – podobno kot umetna inteligenca – sproža nepotešljivo potrebo po komentiranju (ni presenetljivo, da je prerasel kar v podtemo pričujoče številke).

Obenem je to prva številka s ceno na naslovnici. Tako bi kdo utegnil pripomniti, da so Razpotja v trenutku, ko so prevzela bolj komercialen model, obenem posegla po intelektualni različici tabloidnih prijemov. No, v takšni obliki, kot tokrat, si jih bomo kdaj pa kdaj le dopustili.

Martin Hergouth

 

VSEBINA

tema
FRANCESCO CONDELLO: Nevarnost umetne inteligence

VLADAN JOLER: Nevidni stroji

MARKO ROBNIK-ŠIKONJA: Je UI uničevalka (služb)?

PRIMOŽ TURK: Kaj naj nadomesti UI?

NATALIJA MAJSOVA: Umetna inteligenca ZF blockbusterjev

KATJA ZVER: Od bikameralnosti do UI

SARA ŠABJAN: Od antropomorfnega k nedoumljivemu

MUANIS SINANOVIĆ: Wittgenstein in Heidegger v UI laboratoriju

JAN KOSTANJEVEC: Turingov drugi stroj

ANA REBERC: Antropomorfizacija UI

MARC BARNES: Tomaž Akvinski proti tesnobi digitalne dobe

ALJOŠA KRAVANJA: Umetna inteligenca kot postvaritev

MIHA MAZZINI: Singularnost
komentar
DANIJELA TAMŠE: Česa pa se ti spomniš iz 90-ih?

ALJOŠA KRAVANJA: Žižek in Peterson, dediča psihoanalize

intervju
LUKA LISJAK GABRIJELČIČ: Jordan B. Peterson: »Ideologija predpostavlja, da je del zgodbe celotna zgodba«

evropa
FRANCESCO CONDELLO: Dežela kakijev

FERENC LACZÓ: Vladavina populizma na Madžarskem

ex libris
ANA GERŠAK: Karte na mizo

PAVLA HVALIČ: Slavenka Drakulić: Mileva Einstein. Teorija žalosti

ANA GERŠAK: Drago Jančar: In ljubezen tudi

goriška
IVAN MARUŠIČ: Zelenje Nove Gorice

kavarna evropa
SIMONA ŠKRABEC: Kongres PEN 1933

glosa
ALEŠ MAVER: V bistvu navijam za Olimpijo

šolstvo
ANDREJ JELEN: Postavkovna šolska sečnja

refleksija
MARTIN HERGOUTH: O argumentu ad jastog

film
ALJAŽ ŠKRLEP: Dušan Pirjevec in film

BLAŽ KOSOVEL: Blade Runner med upanjem in resignacijo

razprave
ROK PLAVČAK: Zakaj je človek pomembnejši od živali

razzven
MIHA ZADNIKAR: Redukcija; revizija; recepcija

zadnja stran
PETER KARBA: Nova stanovanjska stvarnost

 

Še niste naročeni na revijo Razpotja? Zagotovite si 4 številke letno v vaš nabiralnik za samo 25 €! Izpolnite naročilnico.