Novice


Razpotja 32: Identitetne politike

Naslovnica: Maja Poljanc

UVODNIK

V zadnjih tridesetih letih se je Sloveniji nezaznavno zgodila globoka kulturna sprememba. Prvič v zgodovini smo vezani na anglosaško kulturno sfero. To je seveda posledica globalizacije, a Slovenija je za Skandinavijo in Beneluksom država EU z najvišim znanjem angleščine. Ker je znanje zgodovine pri nas porazno, velik del sodržavljanov črpa svoje intelektualne in politične reference iz sveta, ki ga v resnici slabo pozna, in jih stežka veže na procese, ki so zaznamovali našo zgodovinsko izkušnjo.

To se vidi pri sodobnih identitetnih politikah. Kriza liberalizma pod pritiski identitetnih zahtev manjšin bi nam morala biti znana: je najboljši povzetek politične zgodovine Avstro-Ogrske, kjer je prebujo identitet manjšinskih narodov spremljal zdrs nemškega, madžarskega in italijanskega liberalizma v šovinistični identitarni nacionalizem.


Poziv k pisanju člankov za 32. številko Razpotij: Identitete

»Spoznaj samega sebe«, je pisalo nad vhodom v preročišče v Delfih. Ta izrek se je obračal k posamezniku; nalagal mu je dolžnost, da ugotovi, kdo je on sam. Identiteta, ki nas bo zanimala v naslednjih Razpotjih, je drugačne vrste. Gre za identiteto, ki se ne tiče le posameznika in njegove usode, temveč je postala javna stvar: gre za identiteto kot predmet politike. V zadnjih letih pogosto slišimo izraz – ki pogosto meji na psovko – »identitetna politika«. Bistvo identitetne politike je, da postavlja v ospredje javne razprave tiste vidike človeškega življenja, ki po definiciji ne morejo biti skupni vsem: spol, raso, vero ali etnijo. Razpravlja o usodi ogroženih nacionalnih skupnostih, o manjšinskih spolnih praksah in o veri prišlekov, migrantov.


Rezultati naročniške nagradne igre

Znani so dobitniki knjižnih nagrad, ki smo jih izžrebali med prvimi naročniki!
V letu 2018 pri Razpotjih uvajamo celoletno naročnino. Odločili smo se, da naročniško akcijo pospremimo z nagradno igro v sodelovanju z založbama Totaliteta in Beletrina. Med vsemi prvimi naročniki smo izbrali 6 srečnežev, ki bodo na dom prejeli knjige O tiranji Timothyja Snyderja, Mileva Einstein. Teorija žalosti Slavenke Drakulić in Upanje brez optimizma Terryja Eagletona.

Knjižne nagrade prejmejo:

Slavenka Drakulić: Mileva Einstein. Teorija žalosti
Neža Lipanje iz Ljubljane

Terry Eagleton: Upanje brez optimizma
Pia Magister iz Dola pri Ljubljani
Aleš Zavec iz Postojne

Timothy Snyder: O tiraniji
Boštjan Hvala iz Nove Gorice
Alojz Suban iz Dobrovega
Alja Plut iz Ljubljane

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!


Razpotja Nove Gorice – posebna številka ob 70-letnici mesta

“Mi gremo odločni, čvrsti, v prsih nam je silen žar, narodu Gorico novo bomo dali v dar,” so peli brigadirji. Besede jim je v usta položil Ivan Minatti. Prve delovne brigade so na Solkansko polje prispele decembra 1947. Po načrtih prof. Edvarda Ravnikarja je začelo rasti mesto. Na strehi stare Transalpine, ki je po novi razmejitvi pripadla Jugoslaviji, je (obrnjena proti Italiji) žarela rdeča zvezda, pod njo pa napis: “Mi gradimo socializem.”

70 let kasneje se v Razpotjih sprašujemo, kaj so zgradili … in kaj se tu še da zgraditi. O mestu, njegovi zasnovi in spominu razmišljata arhitekta Tomaž Vuga in Vinko Torkar, arhitektka Eva Sušnik in naš urednik Miha Kosovel pa spreminjanje arhitekture Nove Gorice spremljata iz toplega zavetja številnih goriških šankov.


Izšla je nova številka Razpotij. Tema: krhka Evropa

UVODNIK

Če ob besedi »krhkost« pomislite na kozarce, kupiljene v Ikei, ali na metulja, ki mu objestni malček raztrga krila, pomislite znova. Kaj je krhko in kaj trdno, je le stvar razmerja. Jajčna lupina je krhka v razmerju do zobkov, ki jo pregrizejo, da bi se dokopali do slastne vsebine, miška je krhka v razmerju do krempljev, ki jo zagrabijo v letu, ptica ujeda je krhka v razmerju do stekla, ki v katerega se zabije, ko s plenom poleti kvišku, in avto je krhek v razmerju do zida, v katerega se zaleti, ko voznik izgubi nadzor nad volanom. A tudi zid je krhek, če se vanj namesto fička zaleti tovornjak, in tovornjak je krhek že ob prvem sunku vipavske burje. Razlika med krhkostjo in trdnostjo je v sili, ki zmore vreči sistem iz ravnovesja.


Poziv k pisanju člankov: umetna inteligenca

V judovski kulturi obstaja bitje, imenovano golem. Golem je velik, človeku podoben stvor. V večini mitov je njegov stvarnik človek, običajno rokodelec ali mag. Po snovni plati je golem narejen iz gline, dušo pa dobi s pomočjo urokov in kabale. Sprva je namenjen dobrim ciljem, na primer delu ali zaščiti skupnosti; toda sčasoma njegov človeški stvaritelj spozna, da v golemu obstaja nekaj – nekakšna trmoglavost ali slepa, keramična strast – ki ogroža človeški red. Golem se obrne proti ljudem, ki bi jim moral služiti; v nekaterih različicah mita se zaljubi in v besu začne pobijati, v drugih hoče uničiti kar celoten univerzum. Golem je izdelek človeške pameti, je orodje in ponos naše stvariteljske zmožnosti; toda ker obstaja kot neka zunanja sila, ločena od nas, ker je narejen iz gline in z močjo uroka, je hkrati tudi grožnja.


Izšla je 27. številka Razpotij. tema: RETORIKA

UVODNIK

Pred leti sem spremljal poročilo o grozljivi nesreči. Vidno pretresena priča je s tresočim glasom opisovala tragedijo – in iz njenih ust se je valil en kliše za drugim. Občutki in podobe, ki jih je hotela posredovati, so bili nedvomno pristni, a pričevanje je izzvenelo kot scenarij cenene žajfnice.

Kolikokrat se nam je zgodilo podobno? Ko smo jezni, iz nas privrejo najbolj kodificirane formule – žaljivke –, zadovoljstvo izrazimo z naborom kakšnega pol ducata besed: super, krasno, fantastično … tremendous. Jezik nas lahko razveseli, razbesni, razžalosti, nekaj v ihti navrženih izjav lahko botruje desetletjem zamer in ena sama dobra beseda zmore – še en kliše – odkleniti tisoč vrat.


Izšla je 25. in 26. številka Razpotij, najobsežnejša doslej.

Pa smo dočakali izdajo nove, dvojne, 25. in 26. številke Razpotij, ki je tudi najobsežnejša doslej.

Revija prinaša dve temi: prva je posvečena Hannah Arendt ob 110, obletnici rojstva, druga pa se ukvarja z lenobo in dolgčasom. Prav tako pa v reviji najdete obilico drugih tematik, med drugim tudi stanje šolstva pri nas, EU-parlament, omejevanjem splava na Poljskem, stanje beguncev pri nas, Nintendo, Westworld, South Park, gastronomija mesa, pišemo tudi o Kantovem odzivu na francosko revolucijo in prinašamo utrinke iz New Yorka; predstavljen je tudi zadnji francoski kralj, ki je pokopan pri Novi Gorici, in zadruge kot primerna alternativa prevladujočim gospodarskim oblikam, seveda pa ne more manjkati tudi Trump.