Category Archives : Novice


Izšla je nova številka Razpotij. Tema: krhka Evropa

UVODNIK

Če ob besedi »krhkost« pomislite na kozarce, kupiljene v Ikei, ali na metulja, ki mu objestni malček raztrga krila, pomislite znova. Kaj je krhko in kaj trdno, je le stvar razmerja. Jajčna lupina je krhka v razmerju do zobkov, ki jo pregrizejo, da bi se dokopali do slastne vsebine, miška je krhka v razmerju do krempljev, ki jo zagrabijo v letu, ptica ujeda je krhka v razmerju do stekla, ki v katerega se zabije, ko s plenom poleti kvišku, in avto je krhek v razmerju do zida, v katerega se zaleti, ko voznik izgubi nadzor nad volanom. A tudi zid je krhek, če se vanj namesto fička zaleti tovornjak, in tovornjak je krhek že ob prvem sunku vipavske burje.


Poziv k pisanju člankov: umetna inteligenca

V judovski kulturi obstaja bitje, imenovano golem. Golem je velik, človeku podoben stvor. V večini mitov je njegov stvarnik človek, običajno rokodelec ali mag. Po snovni plati je golem narejen iz gline, dušo pa dobi s pomočjo urokov in kabale. Sprva je namenjen dobrim ciljem, na primer delu ali zaščiti skupnosti; toda sčasoma njegov človeški stvaritelj spozna, da v golemu obstaja nekaj – nekakšna trmoglavost ali slepa, keramična strast – ki ogroža človeški red. Golem se obrne proti ljudem, ki bi jim moral služiti; v nekaterih različicah mita se zaljubi in v besu začne pobijati, v drugih hoče uničiti kar celoten univerzum. Golem je izdelek človeške pameti, je orodje in ponos naše stvariteljske zmožnosti; toda ker obstaja kot neka zunanja sila, ločena od nas, ker je narejen iz gline in z močjo uroka, je hkrati tudi grožnja.


Izšla je 27. številka Razpotij. tema: RETORIKA

UVODNIK

Pred leti sem spremljal poročilo o grozljivi nesreči. Vidno pretresena priča je s tresočim glasom opisovala tragedijo – in iz njenih ust se je valil en kliše za drugim. Občutki in podobe, ki jih je hotela posredovati, so bili nedvomno pristni, a pričevanje je izzvenelo kot scenarij cenene žajfnice.

Kolikokrat se nam je zgodilo podobno? Ko smo jezni, iz nas privrejo najbolj kodificirane formule – žaljivke –, zadovoljstvo izrazimo z naborom kakšnega pol ducata besed: super, krasno, fantastično … tremendous. Jezik nas lahko razveseli, razbesni, razžalosti, nekaj v ihti navrženih izjav lahko botruje desetletjem zamer in ena sama dobra beseda zmore – še en kliše – odkleniti tisoč vrat.


Izšla je 25. in 26. številka Razpotij, najobsežnejša doslej.

Pa smo dočakali izdajo nove, dvojne, 25. in 26. številke Razpotij, ki je tudi najobsežnejša doslej.

Revija prinaša dve temi: prva je posvečena Hannah Arendt ob 110, obletnici rojstva, druga pa se ukvarja z lenobo in dolgčasom. Prav tako pa v reviji najdete obilico drugih tematik, med drugim tudi stanje šolstva pri nas, EU-parlament, omejevanjem splava na Poljskem, stanje beguncev pri nas, Nintendo, Westworld, South Park, gastronomija mesa, pišemo tudi o Kantovem odzivu na francosko revolucijo in prinašamo utrinke iz New Yorka; predstavljen je tudi zadnji francoski kralj, ki je pokopan pri Novi Gorici, in zadruge kot primerna alternativa prevladujočim gospodarskim oblikam, seveda pa ne more manjkati tudi Trump.


Javni poziv k zbiranju člankov

Natečaj:

»Antologija večno mlade generacije – članki, eseji in razmišljanja pripadnikov generacije 1980-1990«

Slovenija je od osamosvojitve, skoraj dve desetletji nazaj, dajala videz urejene in stabilne države, ki postopno, vendar vztrajno stopa po poti razvitih držav evropskega Zahoda. Stabilnost in urejenost sta se tudi odražali v optimizmu, da se bodo sčasoma politične razprtije iztrošile, da se bo gospodarstvo – tako zaradi močnega nastopa slovenskih podjetij na tujih, predvsem južnih in vzhodnih trgih, kot tudi z vedno novimi investicijami iz tujine – še bolj okrepilo in s tem omogočilo blaginjo za vse državljane, tudi za mlajše, ki bodo to blagostanje podedovali in pripomogli k nadaljnjemu razvoju, tako v gospodarstvu, kot tudi v šolstvu, znanosti, sociali, kulturi in medijski krajini.


Izšla je 24. številka Razpotij. Tema: Kritika

Izšla je poletna številka revije Razpotja!

Glavna tema, s katero smo se ukvarjali, je kritika. Kakšen je zgodovinski izvor tega pojma, v kakšnem razmerju je danes kritika do besedila, s katerim se ukvarja, v kakšnem do prevoda, kakšno obliko in funkcijo ima danes kritika znotraj političnih strank oziroma v razmerju do politične moči. O tem razmišljajo Rok Plavčak, Anjuša Belehar, Jernej Kaluža, Kenneth M. Newton, Aljaž Škrlep in Martin Hergouth.
V drugih rubrikah pa tudi:

Ekskluzivni intervju s šahistom in najbolj znanim sodobnim ruskim disidentom Garijem Kasparovim.

O poljskem protiliberalnem obratu razmišlja priznani poljski mislec mlajše generacije Paweł Marczewski.


V Arsovem forumu sta se urednika Razpotij pogovarjala o temi zadnje številke: zaroti

Arsov forum, oddaja 3. programa Radia Slovenija, je gostila urednika Razpotij Danijelo Tamše in Blaža Kosovela, ki sta se skupaj z Borisom Vezjakom pogovarjala na temo zarote, ki je tudi tema zadnje, pomladne številke Razpotij.

Kot so zapisali v uvodniku:

“Leksikalna definicija zaroto označuje kot »tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti«, in drugič kot »tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu«. V sodobni družbi je zelo pogosto dojemanje družbenega dogajanja kot niza zarot. Temu se je potrebno zoperstaviti z racionalnim premislekom in razmisliti o zaroti kot taki.


Izšla je 22. številka Razpotij. Tema: Javni interes

Dobro in zlo skozi finance

Kako govoriti o javnem interesu, če se moramo izogniti, po šegah in navadah današnjosti, govoru o dobrem in zlu? Da je nekaj v javnem interesu, lahko pomeni le, da gre za neko dobro, ki je onkraj partikularnosti in zato zavezujoče za vse – torej obče dobro. Danes pa neradi govorimo o občih stvareh brez pene v ustih ali posmehljive grimase na obrazu.

Ta nedorečenost, ta strah pred izgovarjanjem »občih resnic« in zvajanje vseh političnih argumentov v najboljšem primeru na začasne, izpogajane pravice, v najslabšem pa na razmerja med dominantno skupino in (zatirano) manjšino, je gotovo cena, ki jo je morala Evropa plačati za svojo izkušnjo prejšnjega stoletja.