Novice


Vabilo k pisanju za 36. številko Razpotij: MESTO

UREDNIŠTVO

Premikanje prebivalstva iz podeželja v mesta skozi celoten novi vek in še danes navadno razumemo kot kazalnik gospodarskega in družbenega napredka. Toda: ali je sodobno mesto zares samoumevni naslednik srednjeveških samoupravnih obrtniških naselbin in utrjenih skupnosti? Ali pa gre prej za infrastrukturne in gospodarske koncentracije, ki jih s starosvetnimi mesti veže kvečjemu samo njihov kraj, njihovo mesto? Je urbanost še stvar prostorske kontinuitete, ali pa je urbana mreža z razvojem informacijske tehnologije, delitvene ekonomije in nižanjem cen letalskega prevoza postala lastnost, ki ni več vezana na določen relativno natančno omejen in obvladljiv kraj?


Razpotja 35: Zvok

Kolaž: Klavdija Jeršinovec

Uredništvo

UVODNIK

Katarzičnost zvoka
Zvok je povsod okoli nas, če si to želimo ali ne. V sodobnem, hitrem načinu življenja v naše slušno polje vsakodnevno zaidejo najrazličnejši zvoki – od hrupov prometa do glasbe na radiu, od brnenja naprav do človeškega govora. Živimo v dobi hiperprodukcije, v dobi s preveč (namesto dovolj) informacijami. Vsi nam hočejo kaj povedati. Ampak kaj sploh slišimo nakoncu, po vsem tem poslušanju? Kakonaj posameznik izbira med tem, kaj je vredno slišati – in ali sploh lahko izbira?
To prenasičenost z informacijami lepo ponazori eksperimentalni film režiserja Godfreya Reggia Koyaanisqatsi, za katerega je glasbo ustvaril Philip Glass.


Vabilo k pisanju za 35. številko Razpotij: ZVOK


V današnji izrazito vizualni kulturi pogosto pozabljamo na pomen drugih čutov, ki so prav tako (ali morda še bolj) pomembni za zaznavanje sveta okoli nas. Eden od njih je sluh. Ko že govorimo o poslušanju in slišnem, se največkrat omejujemo na glasbo, ki je verjetno eden najbolje raziskanih zvočnih fenomenov. Onkraj estetskih kategorij pa o poslušanju in zvoku razmišljamo le redko.

V naslednjih Razpotjih bi se zato radi posvetili ZVOKU in se podali na raziskovanje različnih form slišnih pojavov ter njihovih političnih, ekonomskih, fizikalnih, socioloških, etnografskih ter nenazadnje tudi pravnih aspektov. Radi bi raziskali zvok kot temeljni element komuniciranja, se ukvarjali s sluhom kot primordialnim čutom in razmišljali o oglašanju.


Natečaj za podobo Mesta knjige 2019

Ekipa festivala Mesto knjige

Bliža se poletna edicija knjižnega festivala Mesto knjige, z njim pa tudi nuja po novi vizualni opremi. Tokrat smo se odločili, da vključimo tudi vas, in sicer z javnim razglasom v obliki natečaja.

Letošnja tema festivala so VODE, zato vas vabimo, da nam pošljete svoje tematske predloge za podobo do 22. februarja 2019 na katja.pahor@razpotja.si. Zaenkrat ne iščemo dokončane podobe, temveč ilustracije, ki bodo kar najbolje predstavile vašo interpretacijo teme in slog.

Avtorju sprejetega predloga ponujamo honorar v višini 500 eur, samostojno razstavo v kulturnem stičišču Carinarnica in predstavitev v medijih ter na socialnih omrežjih.


Razpotja 34: Strokovnost

Ilustracija: Matija Medved

UVODNIK

Propaganda in imunski sistem

V osemdesetih letih 20. stoletja se je med geji in Afroameričani razširila govorica, da je ameriška vojska razvila smrtonosni virus. Spustila ga je iz laboratorija in ga razširila med neželenimi skupinami prebivalstva, med katere sodijo tudi sami.

Zgodba se je zdela verjetna. Vsi so že slišali za skrivnostno novo bolezen (aids), ki se je prenašala s spolnimi odnosi in je najbolj prizadela gejevsko in črnsko populacijo. O domnevni povezavi med aidsom in ameriško vlado so poročali mediji po svetu in navajali strokovnjake, ki so potrdili teorijo o umetnem nastanku virusa HIV. Številni bolniki in njihovi svojci so sprejeli takšno razlago, za kar so imeli razloge.


Razpotja 33: Cankar/Marx

Uvodnik

PARADOKS BRIVCA
Tokratna številka Razpotij s svojo temo ne poskuša biti ekstravagantna. Gre za komemorativno temo; za obeleženje obletnic avtorjev, ki sta vsak v svojem kontekstu kanonska. Sta še več kot to, sta obči mesti, celo do te mere, da sta oba uspela proizvesti tako rekoč svoj svet: tako »cankarjansko« kot »marksistično« sta izraza, katerih pomen se je uspel do neke mere osamosvojiti nanašanja na avtorja sama. Oba sta tudi na svojo stran dobila kakšno politično tvorbo, ki si je med drugim zadala nalogo ohranjanja njune podobe – Cankar vsaj Slovenijo, Marx pač kar celotno zgodovinsko-politično epoho »kratkega 20. stoletja«. Obenem pa sta v nekem smislu karseda nenavadna kandidata za takšno vlogo uradnih režimskih mislecev.


Vabilo k pisanju za 34. številko Razpotij: STROKOVNOST

Uredništvo

Strokovnjak je nekdo, ki ve, kako se rečem streže. Strokovnjak opozarja, izraža skrb in svari. Ni političen, a vseeno vpliva na volilne izbire drugih. Ni ravno praktik, a ima besedo pri tem, kako naj se izvaja praksa. Prav tako ni vedno enak znanstveniku. Pogosto ne raziskuje in ne poglablja obstoječe vednosti; prej se zdi, da vednost zbira in jo spreminja v neko tehniko vplivanja na druge ljudi. Kdo je torej strokovnjak? Kaj je njegova edinstvenost? To hočemo ugotoviti v naslednji številki revije Razpotja.

V reviji bi radi zbrali članke, ki bodo premislili položaj strokovnjaka v naših skupnostih in vlogo stroke pri procesih, kot sta politično odločanje in pridobivanje znanstvene vednosti.


Poziv k pisanju za 33. številko Razpotij: Cankar & Marx

Jesensko številko Razpotij bomo posvetili Ivanu Cankarju in Karlu Marxu. Izbira avtorjev je priložnostna, saj letos obeležujemo dvestoto obletnico Marxovega rojstva in stoletnico Cankarjeve smrti. Toda avtorja sta povezana več kot le koledarsko. Oba sta namreč svoje delo zasnovala kot vzvod družbene spremembe; in v tem duhu smo ju Slovenci običajno brali. Slogan, ki ga slišimo na protestu ali v jezni kolumni danes, je zelo verjetno Marxov ali Cankarjev, od bivšega gesla Dela (»proletarci vseh dežel …«) do bolj pesimističnih vzklikov Cankarjevih likov (»za hlapce rojeni …«). Cankar in Marx sta vsak po svoje oblikovala naše politično besedišče; začrtali bi radi natančne poti njunega vpliva.