Novice


Vabilo k pisanju za 37. številko Razpotij: INTIMNOST

Uredništvo

»Osebno je politično!« se je glasilo eno od gesel mobilizacije šestdesetih. Danes je, nasprotno, osebni prostor, prostor intimnosti nekaj, kar se nam povsod zdi ogroženo in kar je treba pozorno braniti. Vseprisotnost spleta, nenehno beleženje odtisov vsakega našega digitalnega dejanja, zbiranje teh odtisov s tehnologijami velikega podatkovja: naša intimnost je bolj kot kadarkoli prej na razpolago in izkoriščena za ekonomski dobiček neznano koga.

Toda ali ne bi morali ugotoviti, da je ta zaskrbljenost mogoča le, ker z intimnostjo obenem ravnamo precej brezskrbno? Mi smo tisti, ki to podatkovje dajemo na razpolago. Ko so družabna omrežja – premik zgodovinskih razsežnosti – sleherniku omogočila, da vzpostavi direkten stik med lastno intimnostjo poljubne stopnje in neko vrsto javne sfere, smo to možnost navdušeno posvojili – vsakdanje voajerstvo pa nemara še bolj.


Razpotja 36: Mesto

Ilustracija: Nika Rupnik

Uredništvo

UVODNIK

Prepoznati mesto

Pred dobrimi desetimi leti je ameriški ekonomist in aktivist Jeremy Rifkin kot enega od pokazateljev, da smo prešli v dobo antropocena, navedel goli statistični podatek, da danes prvič v človeški zgodovini več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih. Nekako v istem času, leta 2007, je pri nas v knjižni zbirki Krt izšel zbornik O urbanizmu s podnaslovom »Kaj se dogaja s sodobnim mestom«. V njem nas, takrat že podžupan mesta Ljubljane, arhitekt in urbanist Janez Koželj v svojem prispevku Opredelitev sodobnega mesta povabi k branju z navedbo arhitekta F. L. Wrighta. Ravno njegova osebnost, Wrightova namreč, je ali bi naj služila Ayn Rand kot navdih pri pisanju romana Izvir (Fountainhead,1943).


Vabilo k pisanju za 36. številko Razpotij: MESTO

UREDNIŠTVO

Premikanje prebivalstva iz podeželja v mesta skozi celoten novi vek in še danes navadno razumemo kot kazalnik gospodarskega in družbenega napredka. Toda: ali je sodobno mesto zares samoumevni naslednik srednjeveških samoupravnih obrtniških naselbin in utrjenih skupnosti? Ali pa gre prej za infrastrukturne in gospodarske koncentracije, ki jih s starosvetnimi mesti veže kvečjemu samo njihov kraj, njihovo mesto? Je urbanost še stvar prostorske kontinuitete, ali pa je urbana mreža z razvojem informacijske tehnologije, delitvene ekonomije in nižanjem cen letalskega prevoza postala lastnost, ki ni več vezana na določen relativno natančno omejen in obvladljiv kraj?


Razpotja 35: Zvok

Kolaž: Klavdija Jeršinovec

Uredništvo

UVODNIK

Katarzičnost zvoka
Zvok je povsod okoli nas, če si to želimo ali ne. V sodobnem, hitrem načinu življenja v naše slušno polje vsakodnevno zaidejo najrazličnejši zvoki – od hrupov prometa do glasbe na radiu, od brnenja naprav do človeškega govora. Živimo v dobi hiperprodukcije, v dobi s preveč (namesto dovolj) informacijami. Vsi nam hočejo kaj povedati. Ampak kaj sploh slišimo nakoncu, po vsem tem poslušanju? Kakonaj posameznik izbira med tem, kaj je vredno slišati – in ali sploh lahko izbira?
To prenasičenost z informacijami lepo ponazori eksperimentalni film režiserja Godfreya Reggia Koyaanisqatsi, za katerega je glasbo ustvaril Philip Glass.


Vabilo k pisanju za 35. številko Razpotij: ZVOK


V današnji izrazito vizualni kulturi pogosto pozabljamo na pomen drugih čutov, ki so prav tako (ali morda še bolj) pomembni za zaznavanje sveta okoli nas. Eden od njih je sluh. Ko že govorimo o poslušanju in slišnem, se največkrat omejujemo na glasbo, ki je verjetno eden najbolje raziskanih zvočnih fenomenov. Onkraj estetskih kategorij pa o poslušanju in zvoku razmišljamo le redko.

V naslednjih Razpotjih bi se zato radi posvetili ZVOKU in se podali na raziskovanje različnih form slišnih pojavov ter njihovih političnih, ekonomskih, fizikalnih, socioloških, etnografskih ter nenazadnje tudi pravnih aspektov. Radi bi raziskali zvok kot temeljni element komuniciranja, se ukvarjali s sluhom kot primordialnim čutom in razmišljali o oglašanju.


Natečaj za podobo Mesta knjige 2019

Ekipa festivala Mesto knjige

Bliža se poletna edicija knjižnega festivala Mesto knjige, z njim pa tudi nuja po novi vizualni opremi. Tokrat smo se odločili, da vključimo tudi vas, in sicer z javnim razglasom v obliki natečaja.

Letošnja tema festivala so VODE, zato vas vabimo, da nam pošljete svoje tematske predloge za podobo do 22. februarja 2019 na katja.pahor@razpotja.si. Zaenkrat ne iščemo dokončane podobe, temveč ilustracije, ki bodo kar najbolje predstavile vašo interpretacijo teme in slog.

Avtorju sprejetega predloga ponujamo honorar v višini 500 eur, samostojno razstavo v kulturnem stičišču Carinarnica in predstavitev v medijih ter na socialnih omrežjih.


Razpotja 34: Strokovnost

Ilustracija: Matija Medved

UVODNIK

Propaganda in imunski sistem

V osemdesetih letih 20. stoletja se je med geji in Afroameričani razširila govorica, da je ameriška vojska razvila smrtonosni virus. Spustila ga je iz laboratorija in ga razširila med neželenimi skupinami prebivalstva, med katere sodijo tudi sami.

Zgodba se je zdela verjetna. Vsi so že slišali za skrivnostno novo bolezen (aids), ki se je prenašala s spolnimi odnosi in je najbolj prizadela gejevsko in črnsko populacijo. O domnevni povezavi med aidsom in ameriško vlado so poročali mediji po svetu in navajali strokovnjake, ki so potrdili teorijo o umetnem nastanku virusa HIV. Številni bolniki in njihovi svojci so sprejeli takšno razlago, za kar so imeli razloge.


Razpotja 33: Cankar/Marx

Uvodnik

PARADOKS BRIVCA
Tokratna številka Razpotij s svojo temo ne poskuša biti ekstravagantna. Gre za komemorativno temo; za obeleženje obletnic avtorjev, ki sta vsak v svojem kontekstu kanonska. Sta še več kot to, sta obči mesti, celo do te mere, da sta oba uspela proizvesti tako rekoč svoj svet: tako »cankarjansko« kot »marksistično« sta izraza, katerih pomen se je uspel do neke mere osamosvojiti nanašanja na avtorja sama. Oba sta tudi na svojo stran dobila kakšno politično tvorbo, ki si je med drugim zadala nalogo ohranjanja njune podobe – Cankar vsaj Slovenijo, Marx pač kar celotno zgodovinsko-politično epoho »kratkega 20. stoletja«. Obenem pa sta v nekem smislu karseda nenavadna kandidata za takšno vlogo uradnih režimskih mislecev.