Novice


Razpotja 33: Cankar/Marx

Uvodnik

PARADOKS BRIVCA
Tokratna številka Razpotij s svojo temo ne poskuša biti ekstravagantna. Gre za komemorativno temo; za obeleženje obletnic avtorjev, ki sta vsak v svojem kontekstu kanonska. Sta še več kot to, sta obči mesti, celo do te mere, da sta oba uspela proizvesti tako rekoč svoj svet: tako »cankarjansko« kot »marksistično« sta izraza, katerih pomen se je uspel do neke mere osamosvojiti nanašanja na avtorja sama. Oba sta tudi na svojo stran dobila kakšno politično tvorbo, ki si je med drugim zadala nalogo ohranjanja njune podobe – Cankar vsaj Slovenijo, Marx pač kar celotno zgodovinsko-politično epoho »kratkega 20.


Vabilo k pisanju za 34. številko Razpotij: STROKOVNOST

Uredništvo

Strokovnjak je nekdo, ki ve, kako se rečem streže. Strokovnjak opozarja, izraža skrb in svari. Ni političen, a vseeno vpliva na volilne izbire drugih. Ni ravno praktik, a ima besedo pri tem, kako naj se izvaja praksa. Prav tako ni vedno enak znanstveniku. Pogosto ne raziskuje in ne poglablja obstoječe vednosti; prej se zdi, da vednost zbira in jo spreminja v neko tehniko vplivanja na druge ljudi. Kdo je torej strokovnjak? Kaj je njegova edinstvenost? To hočemo ugotoviti v naslednji številki revije Razpotja.

V reviji bi radi zbrali članke, ki bodo premislili položaj strokovnjaka v naših skupnostih in vlogo stroke pri procesih, kot sta politično odločanje in pridobivanje znanstvene vednosti.


Poziv k pisanju za 33. številko Razpotij: Cankar & Marx

Jesensko številko Razpotij bomo posvetili Ivanu Cankarju in Karlu Marxu. Izbira avtorjev je priložnostna, saj letos obeležujemo dvestoto obletnico Marxovega rojstva in stoletnico Cankarjeve smrti. Toda avtorja sta povezana več kot le koledarsko. Oba sta namreč svoje delo zasnovala kot vzvod družbene spremembe; in v tem duhu smo ju Slovenci običajno brali. Slogan, ki ga slišimo na protestu ali v jezni kolumni danes, je zelo verjetno Marxov ali Cankarjev, od bivšega gesla Dela (»proletarci vseh dežel …«) do bolj pesimističnih vzklikov Cankarjevih likov (»za hlapce rojeni …«). Cankar in Marx sta vsak po svoje oblikovala naše politično besedišče; začrtali bi radi natančne poti njunega vpliva.


Razpotja 32: Identitetne politike

Naslovnica: Maja Poljanc

UVODNIK

V zadnjih tridesetih letih se je Sloveniji nezaznavno zgodila globoka kulturna sprememba. Prvič v zgodovini smo vezani na anglosaško kulturno sfero. To je seveda posledica globalizacije, a Slovenija je za Skandinavijo in Beneluksom država EU z najvišim znanjem angleščine. Ker je znanje zgodovine pri nas porazno, velik del sodržavljanov črpa svoje intelektualne in politične reference iz sveta, ki ga v resnici slabo pozna, in jih stežka veže na procese, ki so zaznamovali našo zgodovinsko izkušnjo.

To se vidi pri sodobnih identitetnih politikah. Kriza liberalizma pod pritiski identitetnih zahtev manjšin bi nam morala biti znana: je najboljši povzetek politične zgodovine Avstro-Ogrske, kjer je prebujo identitet manjšinskih narodov spremljal zdrs nemškega, madžarskega in italijanskega liberalizma v šovinistični identitarni nacionalizem.


Poziv k pisanju člankov za 32. številko Razpotij: Identitete

»Spoznaj samega sebe«, je pisalo nad vhodom v preročišče v Delfih. Ta izrek se je obračal k posamezniku; nalagal mu je dolžnost, da ugotovi, kdo je on sam. Identiteta, ki nas bo zanimala v naslednjih Razpotjih, je drugačne vrste. Gre za identiteto, ki se ne tiče le posameznika in njegove usode, temveč je postala javna stvar: gre za identiteto kot predmet politike. V zadnjih letih pogosto slišimo izraz – ki pogosto meji na psovko – »identitetna politika«. Bistvo identitetne politike je, da postavlja v ospredje javne razprave tiste vidike človeškega življenja, ki po definiciji ne morejo biti skupni vsem: spol, raso, vero ali etnijo.


Rezultati naročniške nagradne igre

Znani so dobitniki knjižnih nagrad, ki smo jih izžrebali med prvimi naročniki!
V letu 2018 pri Razpotjih uvajamo celoletno naročnino. Odločili smo se, da naročniško akcijo pospremimo z nagradno igro v sodelovanju z založbama Totaliteta in Beletrina. Med vsemi prvimi naročniki smo izbrali 6 srečnežev, ki bodo na dom prejeli knjige O tiranji Timothyja Snyderja, Mileva Einstein. Teorija žalosti Slavenke Drakulić in Upanje brez optimizma Terryja Eagletona.

Knjižne nagrade prejmejo:

Slavenka Drakulić: Mileva Einstein. Teorija žalosti
Neža Lipanje iz Ljubljane

Terry Eagleton: Upanje brez optimizma
Pia Magister iz Dola pri Ljubljani
Aleš Zavec iz Postojne

Timothy Snyder: O tiraniji
Boštjan Hvala iz Nove Gorice
Alojz Suban iz Dobrovega
Alja Plut iz Ljubljane

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!


Razpotja Nove Gorice – posebna številka ob 70-letnici mesta

“Mi gremo odločni, čvrsti, v prsih nam je silen žar, narodu Gorico novo bomo dali v dar,” so peli brigadirji. Besede jim je v usta položil Ivan Minatti. Prve delovne brigade so na Solkansko polje prispele decembra 1947. Po načrtih prof. Edvarda Ravnikarja je začelo rasti mesto. Na strehi stare Transalpine, ki je po novi razmejitvi pripadla Jugoslaviji, je (obrnjena proti Italiji) žarela rdeča zvezda, pod njo pa napis: “Mi gradimo socializem.”

70 let kasneje se v Razpotjih sprašujemo, kaj so zgradili … in kaj se tu še da zgraditi. O mestu, njegovi zasnovi in spominu razmišljata arhitekta Tomaž Vuga in Vinko Torkar, arhitektka Eva Sušnik in naš urednik Miha Kosovel pa spreminjanje arhitekture Nove Gorice spremljata iz toplega zavetja številnih goriških šankov.


Izšla je nova številka Razpotij. Tema: krhka Evropa

UVODNIK

Če ob besedi »krhkost« pomislite na kozarce, kupiljene v Ikei, ali na metulja, ki mu objestni malček raztrga krila, pomislite znova. Kaj je krhko in kaj trdno, je le stvar razmerja. Jajčna lupina je krhka v razmerju do zobkov, ki jo pregrizejo, da bi se dokopali do slastne vsebine, miška je krhka v razmerju do krempljev, ki jo zagrabijo v letu, ptica ujeda je krhka v razmerju do stekla, ki v katerega se zabije, ko s plenom poleti kvišku, in avto je krhek v razmerju do zida, v katerega se zaleti, ko voznik izgubi nadzor nad volanom. A tudi zid je krhek, če se vanj namesto fička zaleti tovornjak, in tovornjak je krhek že ob prvem sunku vipavske burje.