Category Archives : Izpostavljeno


Pa je bil res pesnik, ta Pasolini?

Luca Medeot

Učitelje »je treba pojesti v pikantni omaki«, pravi krokar intelektualec v filmu Sokoli in vrabci (Uccellacci e uccellini, 1966), tik preden ga Totò in Ninetto spečeta na žaru: se pravi, učitelje je treba pojesti in prebaviti, da bi lažje asimilirali njihov duh in znanje. Marco Belpoliti je pred leti v lepem eseju izkoristil prav to poučno zgodbico in se vprašal, ali sta italijanska družba in kultura znali Pasolinija razumeti in asimilirati.  Vprašanje lahko še bolj upravičeno zastavimo danes, po spominskih slovesnostih lanskega novembra.

Milo rečeno presenetljivo je bilo videti, koliko prostora so italijanske televizijske mreže posvetile štirideseti obletnici smrti Piera Paola Pasolinija: oddaje, intervjuji, debate (mnoge izmed njih so, po pravici povedano, vzbujale zadrego zaradi pomanjkljivega znanja sogovornikov); filmov je bilo na sporedu malo in še te so predvajali izključno v poznih urah; vselej zanimivi pa so bili kolaži iz intervjujev s samim Pasolinijem, če ne drugega zaradi njihove dokumentarne vrednosti.


Izšla je nova številka Razpotij. Tema: krhka Evropa

UVODNIK

Če ob besedi »krhkost« pomislite na kozarce, kupiljene v Ikei, ali na metulja, ki mu objestni malček raztrga krila, pomislite znova. Kaj je krhko in kaj trdno, je le stvar razmerja. Jajčna lupina je krhka v razmerju do zobkov, ki jo pregrizejo, da bi se dokopali do slastne vsebine, miška je krhka v razmerju do krempljev, ki jo zagrabijo v letu, ptica ujeda je krhka v razmerju do stekla, ki v katerega se zabije, ko s plenom poleti kvišku, in avto je krhek v razmerju do zida, v katerega se zaleti, ko voznik izgubi nadzor nad volanom. A tudi zid je krhek, če se vanj namesto fička zaleti tovornjak, in tovornjak je krhek že ob prvem sunku vipavske burje.


Katalonija na predvečer referenduma o neodvisnosti – v iskanju političnih garancij

Carles Boix

Ideja moderne nacije – poudarjam pridevnik »moderna«, saj so nacionalna čustva zelo verjetno mnogo starejša od sodobnih narodov, kot se lahko prepriča vsakdo, ki prebere Machiavellijev poziv k združenju Italije v zadnjem poglavju Vladarja, Periklejev pogrebni govor v Tukididovi Zgodovini ali se spomni, kako Stara zaveza pojmuje Izrael – se je rodila s francosko revolucijo. Tedaj se je izkristaliziralo pojmovanje nacije kot skupnosti enakopravnih državljanov, združenih pod krovom racionalne uprave in institucionalnega okvira, ki onemogoča, da bi država padla pod trajno nadoblast enega dela prebivalstva ali enega izmed ozemelj, ki tvorijo nacionalno celoto.


Aljoša Kravanja: “Zadržani srd: o retoričnem bistvu trolanja.”

Aljoša Kravanja

 

Trolanje je slabo raziskan fenomen. Glavni razlog je ta, da se trolanje običajno obravnava kot dejavnost, ki se pojavlja izključno na spletu. Publicisti svarijo pred internetnimi troli. Strokovnjaki govorijo o vojskah hekerjev in trolov, ki naj bi sodelovali v informacijskih vojnah. Prevladuje vtis, da je trolanje – podobno kot privzemanje lažnih spletnih identitet ali pošiljanje pošte z računalniškimi virusi – bistveno vezano na tehnologijo interneta. Toda to ne drži nujno. V tem eseju bi rad pokazal, da je trolanje prvenstveno neka retorična situacija, ki se prakticira v literaturi, vsakdanjih pogovorih in tudi v bolj formalnih govorniških nastopih.


Dejan Savić: »Še nikoli nismo imeli tako močnih orodij in se hkrati čutili tako vdane v usodo.«

Dejan Savić, filozof in okoljevarstvenik

intervju

Aljoša Kravanja in Danijela Tamše

Z Dejanom smo se pogovarjali na vrtu poslopja, v katerem je nastanjen slovenski Greenpeace. Vreme je bilo jasno, drevesa so zelenela in prometa skoraj nismo slišali. To ozadje se je slabo skladalo s temo našega pogovora: z uničevanjem okolja in nujnostjo ekološih politik. »Pri okoljevarstvu pa moramo odmisliti estetsko razsežnost,« je opozoril sogovornik. Ogroženost okolja ne pomeni nujno tega, da pred našimi očmi razpadajo stvari, ki jih presojamo kot lepe ali dekorativne. Okolju moramo prej pripisati samostojno vrednost, neodvisno od estetskih ali tudi praktičnih interesov danes obstoječe generacije ljudi.


Poti in stranpoti retorike

Primož Turk

Nemara bi veljalo začeti razmislek o retoriki z zanimivim dejstvom: skoraj vsi antični spisi o retoriki so nosili naslov technê rhêtorikê. Kako to razumeti in, najprej, kaj je mišljeno s technê? Če si pomagamo z Aristotelom, bi technê najprej veljalo razločiti od vrline (areté). Zlasti v Nikomahovi etiki Aristotel razgrne, kaj misli s tem pojmom. Vrline deli na dvoje: na razumske in etične. Etične vrline so za Aristotela tiste vrste zadržanj (človekova drža, naravnanost do sveta), ki človeku omogočajo, da dobro deluje, kar pomeni, da s svojim delovanjem stori nekaj dobrega za ljudi. Dalje nam etične vrline omogočajo, da delujemo v skladu z dobrimi smotri; sami smotri pa se nam zastavijo v skladu z našimi etičnimi vrlinami.


Zanikanje globalnega segrevanja – lažni skepticizem

Bojan Dolinar

Kmalu po zmagi liberalcev na parlamentarnih volitvah v Avstraliji sem znanca, za katerega sem vedel, da simpatizira s stranko, podrezal z novico o neverjetnem preobratu strankinega vodje Tonyja Abbotta. Ko je bil še v opoziciji in se je zavzemal za omilitev davka na ogljične izpuste, je trdil, da je klimatološka znanost »en kup dreka«. Še ne dva meseca kasneje, ko so po izredno topli in suhi zimi v Avstraliji že kar oktobra, med avstralno pomladjo torej, divjali siloviti požari in je Avstralija ravno končala rekordno toplo 12-mesečno obdobje in rekordno topli september, je Abbott naznanil, da je globalnega segrevanje dejstvo – kar je menda trdil že od začetka – in da bo potrebno ukrepati.


Med zbledelim hegemonom in iskanjem radikalne demokracije: dvoje kriz v Makedoniji

Elena B. Stavrevska

Med drugo svetovno vojno so se partizani in Nemci borili za nadzor nad nekim gozdom. Prvi dan so ga zavzeli partizani. Naslednji dan so Nemci sprožili uspešen protinapad. Tretji dan so gozd ponovno osvojili partizani. Četrti dan so ga Nemci spet vzeli nazaj. Peti dan je gozdar izgubil potrpljenje in oboje odgnal. Ta šala kroži v makedonski družbi med vsako politično krizo. Ko vlada in opozicija ne zmoreta doseči dogovora, državljani na Zahodu iščejo gozdarja, običajno v podobi Evropske unije. Glede na raven vpletenosti mednarodne skupnosti,še posebej EU, v notranje zadeve Makedonije, to sploh ni presenetljivo.

 

Hegemon v upadu

Članstvo v EU je, vsaj deklarativno, skupen strateški cilj vseh makedonskih vlad od osamosvojitve leta 1991.