Category Archives : Članki


Katalonija na predvečer referenduma o neodvisnosti – v iskanju političnih garancij

Carles Boix

Ideja moderne nacije – poudarjam pridevnik »moderna«, saj so nacionalna čustva zelo verjetno mnogo starejša od sodobnih narodov, kot se lahko prepriča vsakdo, ki prebere Machiavellijev poziv k združenju Italije v zadnjem poglavju Vladarja, Periklejev pogrebni govor v Tukididovi Zgodovini ali se spomni, kako Stara zaveza pojmuje Izrael – se je rodila s francosko revolucijo. Tedaj se je izkristaliziralo pojmovanje nacije kot skupnosti enakopravnih državljanov, združenih pod krovom racionalne uprave in institucionalnega okvira, ki onemogoča, da bi država padla pod trajno nadoblast enega dela prebivalstva ali enega izmed ozemelj, ki tvorijo nacionalno celoto.


Marc Barnes: “Rogue One in vrnitev čaščenja.”

Marc Barnes

Vojna zvezd je – ali pa bi morala biti – religiozna franšiza. Jediji so meniški red, izurjeni so za premišljevanje in upravljanje vseprisotne sile, za boj proti tistim, ki silo uporabljajo v zle namene. Za vsak lik je bistveno eno duhovno vprašanje: ali bo izbral »svetlo« ali »temno« stran sile. Razvoj likov poteka tako, da do tega mističnega energetskega polja privzamejo religiozno držo. Tako je bilo vsaj v treh izhodiščnih filmih Vojne zvezd (1977–1983). Tu je bil dostop do sile mogoč na podlagi vere in asketizma. Luke Skywalker je moral odreči zaupanje svojim fizičnim očem in privzeti oči vere; telo in duha je moral temeljito izuriti, če je hotel izvajati enaka dejanja sile kakor Yoda.


Aljoša Kravanja: “Zadržani srd: o retoričnem bistvu trolanja.”

Aljoša Kravanja

 

Trolanje je slabo raziskan fenomen. Glavni razlog je ta, da se trolanje običajno obravnava kot dejavnost, ki se pojavlja izključno na spletu. Publicisti svarijo pred internetnimi troli. Strokovnjaki govorijo o vojskah hekerjev in trolov, ki naj bi sodelovali v informacijskih vojnah. Prevladuje vtis, da je trolanje – podobno kot privzemanje lažnih spletnih identitet ali pošiljanje pošte z računalniškimi virusi – bistveno vezano na tehnologijo interneta. Toda to ne drži nujno. V tem eseju bi rad pokazal, da je trolanje prvenstveno neka retorična situacija, ki se prakticira v literaturi, vsakdanjih pogovorih in tudi v bolj formalnih govorniških nastopih.


Dejan Savić: »Še nikoli nismo imeli tako močnih orodij in se hkrati čutili tako vdane v usodo.«

Dejan Savić, filozof in okoljevarstvenik

intervju

Aljoša Kravanja in Danijela Tamše

Z Dejanom smo se pogovarjali na vrtu poslopja, v katerem je nastanjen slovenski Greenpeace. Vreme je bilo jasno, drevesa so zelenela in prometa skoraj nismo slišali. To ozadje se je slabo skladalo s temo našega pogovora: z uničevanjem okolja in nujnostjo ekološih politik. »Pri okoljevarstvu pa moramo odmisliti estetsko razsežnost,« je opozoril sogovornik. Ogroženost okolja ne pomeni nujno tega, da pred našimi očmi razpadajo stvari, ki jih presojamo kot lepe ali dekorativne. Okolju moramo prej pripisati samostojno vrednost, neodvisno od estetskih ali tudi praktičnih interesov danes obstoječe generacije ljudi.


Poti in stranpoti retorike

Primož Turk

Nemara bi veljalo začeti razmislek o retoriki z zanimivim dejstvom: skoraj vsi antični spisi o retoriki so nosili naslov technê rhêtorikê. Kako to razumeti in, najprej, kaj je mišljeno s technê? Če si pomagamo z Aristotelom, bi technê najprej veljalo razločiti od vrline (areté). Zlasti v Nikomahovi etiki Aristotel razgrne, kaj misli s tem pojmom. Vrline deli na dvoje: na razumske in etične. Etične vrline so za Aristotela tiste vrste zadržanj (človekova drža, naravnanost do sveta), ki človeku omogočajo, da dobro deluje, kar pomeni, da s svojim delovanjem stori nekaj dobrega za ljudi. Dalje nam etične vrline omogočajo, da delujemo v skladu z dobrimi smotri; sami smotri pa se nam zastavijo v skladu z našimi etičnimi vrlinami.


Izšla je 27. številka Razpotij. tema: RETORIKA

UVODNIK

Pred leti sem spremljal poročilo o grozljivi nesreči. Vidno pretresena priča je s tresočim glasom opisovala tragedijo – in iz njenih ust se je valil en kliše za drugim. Občutki in podobe, ki jih je hotela posredovati, so bili nedvomno pristni, a pričevanje je izzvenelo kot scenarij cenene žajfnice.

Kolikokrat se nam je zgodilo podobno? Ko smo jezni, iz nas privrejo najbolj kodificirane formule – žaljivke –, zadovoljstvo izrazimo z naborom kakšnega pol ducata besed: super, krasno, fantastično … tremendous. Jezik nas lahko razveseli, razbesni, razžalosti, nekaj v ihti navrženih izjav lahko botruje desetletjem zamer in ena sama dobra beseda zmore – še en kliše – odkleniti tisoč vrat.


Zanikanje globalnega segrevanja – lažni skepticizem

Bojan Dolinar

Kmalu po zmagi liberalcev na parlamentarnih volitvah v Avstraliji sem znanca, za katerega sem vedel, da simpatizira s stranko, podrezal z novico o neverjetnem preobratu strankinega vodje Tonyja Abbotta. Ko je bil še v opoziciji in se je zavzemal za omilitev davka na ogljične izpuste, je trdil, da je klimatološka znanost »en kup dreka«. Še ne dva meseca kasneje, ko so po izredno topli in suhi zimi v Avstraliji že kar oktobra, med avstralno pomladjo torej, divjali siloviti požari in je Avstralija ravno končala rekordno toplo 12-mesečno obdobje in rekordno topli september, je Abbott naznanil, da je globalnega segrevanje dejstvo – kar je menda trdil že od začetka – in da bo potrebno ukrepati.


Med zbledelim hegemonom in iskanjem radikalne demokracije: dvoje kriz v Makedoniji

Elena B. Stavrevska

Med drugo svetovno vojno so se partizani in Nemci borili za nadzor nad nekim gozdom. Prvi dan so ga zavzeli partizani. Naslednji dan so Nemci sprožili uspešen protinapad. Tretji dan so gozd ponovno osvojili partizani. Četrti dan so ga Nemci spet vzeli nazaj. Peti dan je gozdar izgubil potrpljenje in oboje odgnal. Ta šala kroži v makedonski družbi med vsako politično krizo. Ko vlada in opozicija ne zmoreta doseči dogovora, državljani na Zahodu iščejo gozdarja, običajno v podobi Evropske unije. Glede na raven vpletenosti mednarodne skupnosti,še posebej EU, v notranje zadeve Makedonije, to sploh ni presenetljivo.

 

Hegemon v upadu

Članstvo v EU je, vsaj deklarativno, skupen strateški cilj vseh makedonskih vlad od osamosvojitve leta 1991.