Apatija in požrešnost


Druga, decembrska številka revije Razpotja se je ukvarjala s temo Apatije in požrešnosti

Na voljo vam je v digitalni izdaji.

Iz uvodnika:

Pošast apatije in požrešnosti med nami
Slavoj Žižek v svoji zadnji knjigi Živeti na koncu časov (Living in the End of Times) izreče misel o današnjem času, ki jo na skrivaj sicer mislimo vsi, vendar si je ne upamo priznati. Misel, ki jo je z zasmehovanjem in zgražanjem mnogih intelektualcev podal ameriški filozof Francis Fukuyama: da živimo na koncu zgodovine, da je stanje v katerem smo, konec zgodovinskega procesa. Zgodovina se je izpela v sodobnem družbeno-političnem stanju. Čeprav Žižek ne zagovarja te teorije, ugotavlja, da vlada med ljudmi, čeprav prikrito in nezavestno, takšen občutek.
Vendar kaj to pomeni. Kakšen je občutek življenja na koncu časov? Ali ni ravno to občutek ujetosti, brezizhodnosti. Občutek brezupa, ki med ljudmi generira apatijo. Apatijo, ki omrtviči vsakršno željo po delovanju. In še več, ali ne taisti občutek brezupa, brezizhodnosti, vzbuja v ljudeh slo požrešnosti. V kolikor se nimamo za kaj žrtvovati, potem pa vsaj izkoristimo, pojemo, popijemo vse, kar nam je dano na voljo. Takšen občutek je nekaj let po Fukuyami izrazil Kurt Cobain s »Here we are now, entertain us!« (»Tu smo sedaj, zabavajte nas!«) – izjava, ki stoji na popolnoma nasprotnem bregu izjave, ki jo je slabih 600 let prej izrekel Martin Luther: »Tukaj stojim, ne morem drugače,« ko je bil za svojo resnico pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje.
Mogoče pa moramo gledati na to problematiko iz čisto nasprotnega vidika. Mogoče ni doba tista, ki v osebkih generira apatijo in požrešnost. Mogoče pa sta apatija in požrešnost tisto, kar proizvaja našo dobo. Mogoče izgleda naša doba brezizhodna, ker ljudje vidijo v dobrem starem »Dolce far niente« več modrosti, kot v katerikoli politični teorije ali družbenem angažmaju.
Z gotovostjo lahko trdimo, da dobe same ne moremo pozdraviti. Lahko pa začnemo pri sebi in med nami. Nekaj vidikov problema apatije in požrešnosti smo premislili v tej številki revije. Preostalo premislite vi. V končni fazi je odgovornost na vas samih.

Miha Kosovel

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja