Search Results for : francesco condello


Razpotja 33: Cankar/Marx

Uvodnik

PARADOKS BRIVCA
Tokratna številka Razpotij s svojo temo ne poskuša biti ekstravagantna. Gre za komemorativno temo; za obeleženje obletnic avtorjev, ki sta vsak v svojem kontekstu kanonska. Sta še več kot to, sta obči mesti, celo do te mere, da sta oba uspela proizvesti tako rekoč svoj svet: tako »cankarjansko« kot »marksistično« sta izraza, katerih pomen se je uspel do neke mere osamosvojiti nanašanja na avtorja sama. Oba sta tudi na svojo stran dobila kakšno politično tvorbo, ki si je med drugim zadala nalogo ohranjanja njune podobe – Cankar vsaj Slovenijo, Marx pač kar celotno zgodovinsko-politično epoho »kratkega 20.


Razpotja 32: Identitetne politike

Naslovnica: Maja Poljanc

UVODNIK

V zadnjih tridesetih letih se je Sloveniji nezaznavno zgodila globoka kulturna sprememba. Prvič v zgodovini smo vezani na anglosaško kulturno sfero. To je seveda posledica globalizacije, a Slovenija je za Skandinavijo in Beneluksom država EU z najvišim znanjem angleščine. Ker je znanje zgodovine pri nas porazno, velik del sodržavljanov črpa svoje intelektualne in politične reference iz sveta, ki ga v resnici slabo pozna, in jih stežka veže na procese, ki so zaznamovali našo zgodovinsko izkušnjo.

To se vidi pri sodobnih identitetnih politikah. Kriza liberalizma pod pritiski identitetnih zahtev manjšin bi nam morala biti znana: je najboljši povzetek politične zgodovine Avstro-Ogrske, kjer je prebujo identitet manjšinskih narodov spremljal zdrs nemškega, madžarskega in italijanskega liberalizma v šovinistični identitarni nacionalizem.


31. številka revije Razpotja: Umetna inteligenca

UVODNIK

Modna inteligenca
Procesi nastajanja posameznih številk Razpotij so različni. Obstajajo številke, skorajda v celoti sestavljene iz prispevkov načrtno izbranih in povabljenih avtorjev, ki so bolj specifično podkovani o temi (takšna je bila denimo prejšnja številka o katalonski krizi). In so številke, pri katerih uspe tema sama od sebe spodbuditi odziv pri opazno širšem krogu nenadejanih piscev. Kljub temu, da bi umetno inteligenco lahko imeli za težko dostopno in strokovno temo, se je tokrat zgodilo prav to. Take tematske številke tako poleg obilice informacij priskrbijo tudi posnetek misli nekega časa.

V tokratni številki morda ne boste našli natančnega poročila o trenutnem stanju tehnološkega razvoja na področju umetne inteligence ali povsem natančnega odgovora na vprašanje, kako blizu smo že robotskim služabnikom, robotskim delavcem, robotskim upornikom ali robotskim vladarjem.


Dežela kakijev*

Francesco Condello
.

Dandanašnji se pred vsakimi evropskimi volitvami razplamti žgoča mednarodna razprava, pogosto osredotočena na prepoznavanju populističnih (če že ne rasističnih ali neofašističnih) sil od vladnih strank (»dejavnikov stabilnosti«), v katerem se preštevanje volilnih glasov prikazuje kot »poslednji up« demokracije, ki se očitno nahaja v stanju nenehne ogroženosti. Nedavne italijanske volitve seveda niso nikakršna izjema.

Dan po volitvah, po prepričljivi zmagi vseh tako imenovanih »protisistemskih« sil, se zdijo te bojazni dokaj utemeljene: Gibanje 5 zvezdic, »protikastna« sila par excellence, je še dodatno izboljšalo že tako presenetljive rezultate volitev 2013 in postalo vodilna stranka s skoraj enkrat več glasovi od drugouvrščene; gibanje samo je prejelo več glasov kot vse koalicijske stranke prejšnje vlade skupaj.


Duh hodi po Italiji

pomlad 2013 

Francesco Condello

Na februarskih (2013, op.ur.) volitvah v Italiji so si vstop v parlament izborile štiri liste. Trideset odstotkov (skoraj 3 milijone glasov manj v primerjavi z letom 2008) je prejela levosredinska koalicija pod vodstvom Demokratske stranke (Partito Democratico, PD), ki je bila tako prepričana o svoji zmagi, da je skorajda pozabila voditi volilno kampanjo in tako na koncu malodane izgubila volitve. Devetindvajset odstotkov (več kot 6 milijonov glasov manj kot leta 2008) je dobila desnosredinska koalicija pod vodstvom Silvia Berlusconija, ki je vse bolj zaseden z iskanjem izhoda iz sodnih zagat, zaradi katerih trenutno tvega zaporno kazen že v treh različnih sodnih postopkih.


Izšla je 27. številka Razpotij. tema: RETORIKA

UVODNIK

Pred leti sem spremljal poročilo o grozljivi nesreči. Vidno pretresena priča je s tresočim glasom opisovala tragedijo – in iz njenih ust se je valil en kliše za drugim. Občutki in podobe, ki jih je hotela posredovati, so bili nedvomno pristni, a pričevanje je izzvenelo kot scenarij cenene žajfnice.

Kolikokrat se nam je zgodilo podobno? Ko smo jezni, iz nas privrejo najbolj kodificirane formule – žaljivke –, zadovoljstvo izrazimo z naborom kakšnega pol ducata besed: super, krasno, fantastično … tremendous. Jezik nas lahko razveseli, razbesni, razžalosti, nekaj v ihti navrženih izjav lahko botruje desetletjem zamer in ena sama dobra beseda zmore – še en kliše – odkleniti tisoč vrat.


Izšla je 25. in 26. številka Razpotij, najobsežnejša doslej.

Pa smo dočakali izdajo nove, dvojne, 25. in 26. številke Razpotij, ki je tudi najobsežnejša doslej.

Revija prinaša dve temi: prva je posvečena Hannah Arendt ob 110, obletnici rojstva, druga pa se ukvarja z lenobo in dolgčasom. Prav tako pa v reviji najdete obilico drugih tematik, med drugim tudi stanje šolstva pri nas, EU-parlament, omejevanjem splava na Poljskem, stanje beguncev pri nas, Nintendo, Westworld, South Park, gastronomija mesa, pišemo tudi o Kantovem odzivu na francosko revolucijo in prinašamo utrinke iz New Yorka; predstavljen je tudi zadnji francoski kralj, ki je pokopan pri Novi Gorici, in zadruge kot primerna alternativa prevladujočim gospodarskim oblikam, seveda pa ne more manjkati tudi Trump.


Napačna zgodba. Štirideset let od primera Pasolini

Francesco Condello

È una storia di periferia, è una storia da una botta e via, è una storia sconclusionata, una storia sbagliata. Una spiaggia ai piedi del letto, stazione Termini ai piedi del cuore, una notte un po’ concitata, una notte sbagliata.

To je zgodba predmestnega življenja, zgodba enonočnega poželenja, zgodba, ki je temačna, zgodba napačna. Plaža ob vznožju postelje, postaja Termini ob vznožju srca, noč, nekoliko zvijačna, noč napačna. (Fabrizio De Andrè in Massimo Bubola, Napačna zgodba; pesem, posvečena Pasoliniju)

Poldruga ura ponoči med 1. in 2. novembrom 1975. Patrulja orožnikov opravlja rutinski pregled na cesti, ki vodi vzdolž nabrežja v obmorskem kopališču Ostia nedaleč od Rima.