Dnevni arhiv: 2. november, 2017


Pa je bil res pesnik, ta Pasolini?

Luca Medeot

Učitelje »je treba pojesti v pikantni omaki«, pravi krokar intelektualec v filmu Sokoli in vrabci (Uccellacci e uccellini, 1966), tik preden ga Totò in Ninetto spečeta na žaru: se pravi, učitelje je treba pojesti in prebaviti, da bi lažje asimilirali njihov duh in znanje. Marco Belpoliti je pred leti v lepem eseju izkoristil prav to poučno zgodbico in se vprašal, ali sta italijanska družba in kultura znali Pasolinija razumeti in asimilirati.  Vprašanje lahko še bolj upravičeno zastavimo danes, po spominskih slovesnostih lanskega novembra.

Milo rečeno presenetljivo je bilo videti, koliko prostora so italijanske televizijske mreže posvetile štirideseti obletnici smrti Piera Paola Pasolinija: oddaje, intervjuji, debate (mnoge izmed njih so, po pravici povedano, vzbujale zadrego zaradi pomanjkljivega znanja sogovornikov); filmov je bilo na sporedu malo in še te so predvajali izključno v poznih urah; vselej zanimivi pa so bili kolaži iz intervjujev s samim Pasolinijem, če ne drugega zaradi njihove dokumentarne vrednosti.


Izšla je nova številka Razpotij. Tema: krhka Evropa

UVODNIK

Če ob besedi »krhkost« pomislite na kozarce, kupiljene v Ikei, ali na metulja, ki mu objestni malček raztrga krila, pomislite znova. Kaj je krhko in kaj trdno, je le stvar razmerja. Jajčna lupina je krhka v razmerju do zobkov, ki jo pregrizejo, da bi se dokopali do slastne vsebine, miška je krhka v razmerju do krempljev, ki jo zagrabijo v letu, ptica ujeda je krhka v razmerju do stekla, ki v katerega se zabije, ko s plenom poleti kvišku, in avto je krhek v razmerju do zida, v katerega se zaleti, ko voznik izgubi nadzor nad volanom. A tudi zid je krhek, če se vanj namesto fička zaleti tovornjak, in tovornjak je krhek že ob prvem sunku vipavske burje. Razlika med krhkostjo in trdnostjo je v sili, ki zmore vreči sistem iz ravnovesja.