Jordan B. Peterson: »Ideologija domneva, da bi del zgodbe moral biti celotna zgodba«

Pogovarjal se je Luka Lisjak Gabrijelčič


Jeseni leta 2016 vas je nasprotovanje pravno predpisani rabi spolno nevtralnih zaimkov na Univerzi v Torontu izstrelilo v javno sfero. Bi lahko pojasnili to kontroverzo?

V Kanadi se je zgodila vrsta zakonodajnih odločitev, ki so hotele dodati spolno identiteto in izražanje spola na seznam zaščitenih skupin v raznih rubrikah kanadskega zakonika o človekovih pravicah, tako na ravni provinc kot na zvezni ravni. Ugovarjal sem takšni razširitvi na zvezni ravni, iz več razlogov. Najmočnejši od njih je bilo dejstvo, da je bila med smernicami zapisana tudi zahteva po rabi nekaterih spolno nevtralnih zaimkov za transspolne osebe, ki naj bi postala obvezna.


Mehurček in rokavica

Aljoša Kravanja

Nedavno se je pojavil izraz »mnenjski mehurček«. V angleščini so izumili podoben izraz: »echo chamber«, odmevalnica. Ta termina označujeta dejstvo, da se ljudje gibljemo v krogih, ki zrcalijo naša politična stališča. Liberalec bere medije, v katerih lahko sliši samo liberalna mnenja. Desničar prijateljuje z ljudmi, ki izražajo konservativne vrednote. Oba naj bi živela v mehurčku, prostovoljnem zaporu ali samonaloženi temnici, kjer so vsa mnenja, ki jih prejemata od drugih, v resnici odmev njunih lastnih preferenc.

Stvari pa so v resnici bolj zapletene. Zdi se mi, da ideji milnega mehurčka ali odmevalnice temeljita na tem, kar bi lahko imenovali »mit prvostopenjskih političnih prepričanj«.


Luther in internet

Luka Lisjak

Pred petsto leti je avguštinski menih na vrata wittemberške stolnice pribil 95 tez. Ime mu je bilo Martin Luther in njegovo dejanje je spremenilo svet.

Luthrove teze so bile izrazito teološkega značaja. To je ugotovil marsikdo, ki je te dni iz radovednosti skočil na wikipedijo pogledat, kaj pravzaprav pravijo: v njih ni našel ne kritike cerkvene pokvarjenosti ne slavljenja preprostega vernika na račun hierarhije. Ne gre za manifest moderne racionalnosti, temveč iztočnice za sholastično razpravo o soteriologiji – nauku o odrešenju.

Praksa trgovanja z odpustki je bila tedaj stara okoli 200 let. Nastala je iz čisto praktičnih razlogov, kot dokazilo o opravljeni spovedi.


Pri reviji Razpotja z letom 2018 uvajamo plačniški model

Draga bralka, dragi bralec,

dobrih sedem let je minilo, odkar smo z revijo Razpotja vstopili v medijsko krajino z namenom, da bi obudili javno razpravo na Slovenskem. Hoteli smo prevetriti pogosto zatohle debate, včasih preveč dogmatsko zagledane v lastne teoretske predpostavke, včasih preveč vpletene v aktualne politične spopade. Čutili smo, da slovenski prostor potrebuje revijo, v kateri se v razmisleku o problematiki širšega interesa srečajo posamezniki, učenjaki in razmišljujoči ljudje z različnih političnih spektrov in strokovnih področij. Revijo, ki je dostopna ljudem, a bralca ne podcenjuje. Predvsem pa smo si želeli revije za ljudi, ki radi berejo, se radi poglabljajo v pojave sodobnega sveta in ne dopuščajo, da jim nekdo diktira, kakšna stališča morajo do njih prevzeti.


Izšla je 30. številka revije Razpotja na temo Katalonije

UVODNIK

Začeti po koncu
»Kakšen je občutek življenja na koncu časov? Ali ni to ravno občutek ujetosti, brezizhodnosti. Občutek brezupa, ki med ljudmi generira apatijo. Apatijo, ki omrtviči vsakršno željo po delovanju.« Tako se je zapisalo mlademu Mihcu, skorajda natančno sedem let nazaj, ko smo izdali drugo številko revije Razpotja. Prikazen krize je že harala po Evropi, kot grožnja, v katero še nismo zares verjeli. Tunizijski branjevec se je ravnokar protestno zažgal, vendar je do arabske pomladi še nekaj mesecev, diktatorji še mirno sedijo na svojih prestolih, islamski kalifat še stvar goreče molitve. Tudi pri nas študentje le tu pa tam, po zgledu zagrebških kolegov, za kakšen dan zasedejo filozofsko fakulteto, vendar so ulice slovenskih mest še mirne, po parlamentu pa se še ne spotikajo novi obrazi.


Janis Varufakis: Adults in the Room // recenzija

Martin Hergouth

Adults in the Room Janisa Varufakisa je prvoosebno poročilo o enem od najmarkantnejših političnih konfliktov zadnjega časa. Ne moremo sicer reči, da se je v njegovem izteku naposled zgodilo kaj izjemnega; se je pa konflikt Sirizine vlade Grčije z evropskimi institucijami v prvi polovici leta 2015 od drugih prelomnih političnih dogajanj zadnjih let razlikoval po tem, da so na vsaj na eni strani konflikta stali igralci s približno, jasnimi, artikuliranimi in iskrenimi nameni – in ni šlo za zdaj že domač spopad brezidejne sistemske zmernosti proti ihtavemu hejtrstvu; tako je bil oder v času fars in grotesk naposled enkrat pripravljen za tragedijo.


O dinamizmu evropske filozofije

Aljoša Kravanja

 

V tem članku bom poskušal premisliti pojem »evropske filozofije«. Rečeno natančneje, poskušal bom skicirati enega od mehanizmov razvoja evropske filozofije. Model, ki ga bom prikazal v tem članku, si ne domišlja, da izčrpno opredeljuje dinamiko evropske filozofije; mislim pa, da lahko z njim natančneje osvetlimo način, kako že razumemo vsaj del dinamizma evropske filozofije. 

Okoli pojma evropske filozofije sta se nedavno izoblikovala dva diskurza. Prvi diskurz je tisti, ki evropsko filozofijo označuje kot »kontinentalno« in jo zoperstavlja »analitični«, se pravi angloameriški filozofski tradiciji.


Kdo torej živi v resnici? 

 

Holly Case 

Pankaj Mishra je kmalu po inavguraciji Donalda Trumpa bralce New Yorkerja pozval k branju češkega disidenta Vaclava Havla, ki naj bi nam pomagal pri orientaciji v naših težkih časih. »Veliko preden je administracija Georga W. Busha šla v vojno v Irak z lažno pretvezo,« je napisal Mishra, »je Havel tako v svobodnem kot v nesvobodnem svetu prepoznaval ‘oblast, utemeljeno na vseprisotni ideološki fikciji, ki lahko vse racionalizira, ne da bi sploh oplazila resnico’«. 

Mishra je nadaljeval, da so po Havlu »ideologije, sistemi, aparati, birokracije, umetniki, jeziki in politični slogani« v modernem svetu nakopičili edinstveno zloveščo oblast, ki je povsod pritiskala na posameznika in prikrajšala »ljudi – tako vladajoče kot vladane – za njihovo vest, za njihovo zdravo pamet in naravni govor, in s tem tudi za njihovo dejansko človeškost«.