Moči (ne)znanja ne gre podcenjevati

Ilustracija: Matija Medved

Agata Tomažič

Kolescem iz neke temne kovine, ki so jo oblizovali zeleni madeži, je bilo že na prvi pogled videti, da se ponašajo s častitljivo starostjo. Kar je, kakopak, značilno za vse eksponate v grškem Narodnem arheološkem muzeju v Atenah. Toda delci mehanizma, ki so bili pod steklom tudi obilno osvetljeni, so si zaslužili mnogo več kot rahlo utrujen ošvrk obiskovalke, za katero je bil že nekajurni maraton po orjaških muzejskih sobanah. Zraven je bila replika mehanizma, rekonstruirana na podlagi peščice najdenih delcev: zlata škatlica s še več kolesci in kazalci. Priznam, da brez napisa na ploščici – pisalo je »Mehanizem z Antikitere« – ne bi razvozlala, za kaj gre in čemu je reč rabila.


O produktivnih vzgibih vandalizma

Ilustracija: Nika Rupnik

Klara Otorepec

Pravijo, da življenje v mestu ni za vsakogar. Bivanje v gosto poseljenih območjih, ki jih zaznamujejo hrup, prisotnost avtomobilov in drugih oblik prometa, pomanjkanje zelenih površin, onesnaženost, nihanje kakovosti zraka in podobno pomeni srečevati se z nenehnimi zunanjimi dražljaji, ki od nas terjajo, da se nanje neprestano odzivamo. Zato življenje v mestih zahteva določeno mero sklepanja kompromisov in pripravljenost na hitro prilagoditev zunanjim okoliščinam, s katerimi se večina mestnih prebivalcev srečuje vsakodnevno. Uspešnost odzivanja, kar večinoma pomeni zmožnost minimaliziranja ali nemara celo popolnega utišanja dražljaja, pogojuje našo zmožnost za bivanje v kateremkoli mestu.


Poziv za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino

Razpotja se pridružujejo peticiji za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino:

Vodstvo Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) se je nedavno odločilo, da bo Knjižnico INZ zaradi finančne stiske s 1. 12. 2019 zaprlo za zunanje uporabnike. Do zapiranja prihaja zaradi zmanjšanega zneska »sredstev za ustanoviteljske obveznosti«, s katerim se med drugim financira Knjižnica INZ. Po dostopnih informacijah je znesek v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšan za več kot 50.000€ (Vir: spletna stran ARRS). Skoraj istočasno se je največja koalicijska stranka, Lista Marjana Šarca, na svoji spletni strani pohvalila s povečanjem sredstev za znanost (393 milijonov evrov), pred dnevi pa je državni sekretar na MIZŠ, dr.


Ne gledat!

Lenart J. Kučić

Sedela si na postelji in se igrala z babičinim mobilnikom. Slučajno sem vstopil v prostor in v trenutku si prislonila napravo na prsi. Ne gledat, si strogo dejala.

Ne gledat?

Saj vem, da potrebuješ svoje drobne skrivnosti. Nisem te hotel nadzorovati ali zahtevati, da mi pokažeš mobilnik. Najbrž si na youtubu pregledovala risanke ali iskala videe, kjer tvoji vrstniki rišejo in barvajo fantazijske like, saj to zelo rada počneš. A me je vseeno zanimalo, kaj imaš na zaslonu. Kako naj te prepričam, da mi sama pokažeš?

V tvojih prvih otroških spominih najbrž držim mobilnik. Iz vozička si lahko med dremežem opazovala, kako med neskončnimi sprehodi pogledujem na zaslon, odgovarjam na sporočila, se pogovarjam z nevidnimi glasovi ali te fotografiram.


Doba izhodov

Martin Hergouth

»Neoreakcionarji se napotijo proti izhodu.« – Nick Land

To je začetek zloglasnega eseja Dark Enlightenment1 (Temno razsvetljenstvo), mračno futurističnega manifesta (lahko ga imamo za enega od intelektualnih virov alt-desnice). Njegov avtor je Nick Land, odpadniški angleški pisec, ki je v slikoviti teoretski prozi napisal nekaj odmevnih esejev in knjig, katerih vodilni motiv je zavračanje, celo prezir do (levo) liberalnega (ali pa sploh humanističnega) razumevanja razvoja in zgodovine.

To ni kar nek naključen pojem izhoda. Kot postane jasno nekaj vrstic nižje, ko je postavljen v nasprotje z glasom, je »izhod« pri Landu rabljen prav v smislu, kot ga je v knjigi Izhod, glas in lojalnost iz leta 1970 izčistil ekonomist Albert O.


Resno o Jokerju

Foto: semihundo, flickr.com

Aljoša Kravanja

Na internetu sem videl nek mem, ki se mi je zdel posebej trapast – in ki je dobro izhodišče za ta komentar. Na memu je slika Tanosa, torej glavnega negativca iz Maščevalcev, vijoličnega hrusta s hrapavo kožo, in slika Jokerja iz zadnjega filma z Joaquinom Phoenixom. Ob njima je napis: »Včasih smo proti negativcem navijali, danes jih poskušamo razumeti.« Se pravi, lika Tanosa in Jokerja, dveh prinašalcev zla, naj bi bila prikazana empatično. In to dejansko drži. Maščevalci pojasnijo, da Tanosova želja po iztrebljenju polovice živih bitij ne izhaja iz sadizma, temveč iz skrbi za preživele. Enako je z Jokerjem.


Handke in Slovenci

Luka Lisjak Garbrijelčič

Mednarodna polemika o Handkejevi apologiji Miloševića se je sprožila z rahlo zamudo, ki je pričala, da letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost pravzaprav nihče ni poznal. Nihče – razen Slovencev. Oziroma ljudi, ki so doživeli vrhunec kariere v devetdesetih, kar je nemara eno in isto. Vsaj tako je izgledalo, ko je The Guardian objavil njegov profil in za mnenje povprašal pet svetovnih pisateljev. Dva izmed njih sta bila Slovenca: Žižek in Mazzini. Oba sta podala porazno oceno. Če pomislimo še na eseje, ki jih je Handkeju pred desetletji posvetil Jančar, lahko v splošnem odporu, ki ga avtorji slovenske baby boom generacije čutijo do Handkeja, vidimo lep fosil konsenza, ki smo ga uživali na začetku devetdesetih.


Razpotja 37: Intimnost

Ilustracija: Lucija Zucchiati

UREDNIŠTVO

UVODNIK

Deli in vladaj

Težko se je odločiti že glede osnovne diagnoze, ali danes živimo v svetu intimnosti ali v svetu brez nje. Razumljivo, pravzaprav, ta protislovna dinamika je vpisana že v sam pojem. Ko intimnost postane vidna, ni več intimnost. Več intimnosti je naokoli, manj je je.

Čudi pa nas tole: intimnost razumemo kot območje ranljivosti in šibkosti. Toda zakaj se potem zdi, da je od spletne razširitve komunikacije dalje tega razkrivanja-in-razblinjanja intimnosti vse več in da se dogaja v veliki meri prostovoljno?

Nemara gre za nekaj takega: prijateljica mi je nekoč razložila, da je zmagala v igri moči s sosedi, s katerimi so si lahko medsebojno gledali v dnevno sobo: sosedje so bili tisti, ki so začeli zastirati okna.